Duhovnost namesto telovadbe

Kar pomnim imano pri nas ob jutrih vklopljen radio. Ko sem bila otrok, so vsakih pet minut opozarjali na uro. Sedaj v času digitalnih naprav imamo ure na dosegu, zato po radiu le tu in tam povedo, koliko je ura. Več deset let me že prebuja radijska budilka naravnana na prvi program Radia Slovenija. Po tem, kaj trenutno predvajajo, se brez gledanja na uro orientiram v času.

Pred leti sem se prebujala tik preden je Stane Urek s telovadcem Tomažem imel pet minut jutranje telovadbe. Ne glede na to ali sem samo poslušala, ali pa telovadila, je bilo poživljajoče in ravno prav za vstajanje. Potem je nedadoma Stane Urek umrl. Nasledila ga je rubrika o športu in rekreaciji. Kasneje so jo brez škode ukinili.

Pred kakšnim letom ali več so deset minut do šeste ure zjutraj uvedli novo rubriko – Duhovna misel. Nič nimam proti duhovnosti. Rada preberem kakšne misli, razmišljanja o življenju, smislu, duhovnosti, človečnosti… Ne vem pa, zakaj v jutranje ure vsaj pri meni to ne sodi. Duhovna misel deset do šestih me ne vzpodbudi k vstajanju in ustvarjalnemu začetku dneva. Če je tema takšna, da se me dotakne, bi kar ostala v postelji in razmišljala o tem, kar so povedali, spet druge teme pa so take, da moram radio za nekaj minut izklopiti, da dolgočasni modrec zaključi svoje izvajanje.

Sprašujem se, kako drugi doživljajo ta jutranja razmišljanja. Meni bi veliko bolj ustrezale duhovne misli zvečer pred spanjem, zjutraj pa kaj dinamičnega kot je jutranja telovadba. Še dobro, da je gumb za izklop, pa tudi druge radijske postaje.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor