Epidemija strahu, epidemija norosti ali zakaj je zmanjkalo toaletnega papirja

Se spomnite, da smo že pred nekaj leti imeli razglašeno pandemijo? Šlo je za pandemsko gripo, ki pa na srečo ni prišla do nas. Na takratnem predhodniku NIJZ smo imeli sestanek, dobili navodila za izdelavo načrta za ravnanje in delo ob pandemiji. Na spletu lahko najdemo na svetovnem nivoju poročila iz preteklih let o vajah in treningih za pandemijo. Ob prvem takšnem poročilu sem tudi jaz za trenutek pomislila na zaroto, na konstrukt, kako so lahko načrtovali. Ne gre za planiran izpust virusa, pač pa za priprave na podlagi predhodnih pojavov novih, nepoznanih virusov. Vaja, kot smo nekoč imeli pri nas priprave na vojno – starejši se še spomnite NNNP.

Ne vem, ali so Kitajci ravnali c skladu s predhodnimi načrti in pripravami, zagotovo pa je bilo njihovo ukrepanje drastićno. Epidemijo so v sedmih tednih zajezili in pri tem žrtvovali gospodarstvo ene province. Večina držav kopira in prilagaja kitajski model. Pri nas se je to izkazalo za učinkovito. Kaj bo prineslo gospodarstvu, bomo videli.

Širjenju virusa je precej doprinesel naš odnos do bolezni nasploh. V obdobju pred široko uporabo antibiotikov so se ljudje bali bolezni. Vsaka pljučnica, kakršnokoli vnetje je lahko bilo smrtno. Kadar smo otroci zboleli, smo morali trdo ležati, brez vstajanja iz postelje. Tudi odrasli z vročino so ostali doma – zdrav družinski član je šel zanj k zdravniku. Potem so prišli antibiotiki in utvara, da je vse ozdravljivo. Zdravnica mi je pred leti dala napotek, naj otroku dam sredstvo proti vročini in ga pripeljem v ambulanto. Torej, če lahko grem z vročino k zdravniku, lahko grem tudi v šolo ali na delo, če se le ne počutim preveč slabo.

Ko so bile v januarju prve informacije o novem virusu na Kitajskem, smo gledali ljudi z maskami in se čudili Kitajcem, ki se tako bojijo bolezni. Potem so bila poročila o prvih bolnikih v Italiji. Pojavilo se je vprašanje, iti na smučanje v Italijo ali ne. Ja, seveda smo šli, saj je že plačano, pa tudi v smučarskih središčih ni bolnih, pa itak zbolijo in umrejo samo zelo stari. Predvsem pa se ne bojimo. Nismo take reve, da bi zboleli. Bolezen so prenesli pogumni, tisti, ki se ne bojijo virusa.

Malo bolj previdni so predstavnika ministrstva za zunanje zadeve spraševali, ali je varno potovati na Kitajsko. Odgovor je bil, da naj potujejo le, če je nujno in naj pri kitajskih partnerjih preverijo, kako je pri njih. Kakšen teden kasneje so bili že evakuacijski leti od vsepovsod iz tujine. Po poročilih o velikem številu mrtvih in težkih razmerah v Italiji je prevladal strah. Vendar so tudi nekateri državniki bili junaki, ki se ne bojijo bolezni. Ko smo mi že imeli zaprte meje, se je francoski predsednik zgražal nad državami, ki omejujejo prehajanje ljudi. Kasneje so težko bolne pošiljali v Nemčijo, ker njihovo zdravstvo ni zmoglo. Ali pa junačenje angleškega Borisa dokler, da je sam zbolel. Zdaj ne govori več o potrebi po čredni prekuženosti, ko je sam okusil težo bolezni.

Potem je bilo tu še špekuliranje, komu je virus nevaren in komu ne. Spomnimo se srbskega zdravnika, ki je napotoval ženske, naj gredo nakupovat v Italijo, saj so varne pred virusom. V poročilih o številu mrtvih v Italiji nikoli niso pozabili povedati, da so umrli samo tisti zelo stari. Nemški patolog je izjavil, da bi vsi, ki so umrli zaradi virusa, umrli v nekaj tednih ali mesecih zaradi osnovne bolezni. Torej jim je novi virus samo skrajšal trpljenje. Vse to je samo zanikanje nevarnosti, ki sporoča “meni se to ne more zgoditi”. Pa ni res. Vsak lahko zboli. Za tistega, ki hudo zboli, je bolezen 100 procentno huda in za tistega, ki umre, je smrtna. Za posameznika statistika ni pomembna.

Mnogi zanikajo nevarnost virusa. Po vsej Evropi in Ameriki so protesti proti ukrepom za ustavitev pandemije. Pogosto se poudarja švedski model, ki temelji na priporočilih brez ukrepov. Pa poglejte Italijo, ko niti ukrepov niso upoštevali, le kako bi priporočila. Pri nas je epidemija dobro ustavljena, ukrepi so učinkoviti.

Neugodno je, da se politika meša z zdravjem. Poglejte: v bolnico so se branili sprejeti okužene ljudi iz doma za stare. Prvi mož v državi je pripisal tako držo bolnice zaradi levo usmerjene županje. Ne vem, kaj je bil dejanski razlog, vendar politika najbrž nima kaj opraviti pri tem. Zagotovo jih je bilo v bolnici strah, da se bodo okužili. Morda tudi niso imeli ustrezne zaščitne opreme.

Ne vem, koliko je odločitev in ravnanj na podlagi trezne presoje in koliko na osnovi množičnega strahu in množične norosti. Ko ljudi popade strah, odpove razum. Enako se lahko kaže z zanikanjem strahu in nevarnosti. Tu pamet odpove in pride do iracionalnih ravnanj. Gre za sledenje skupini, množici, za čredno ravnanje.

Bojim se, da bo sedaj, ko je po ena oseba dnevno na novo okužena, ko je preklicana epidemija, zavladalo prepričanje, da ni več nevarnosti, da je virus itak izmišljen in se nimamo česa bati. Bojim se, da bodo prehitro vrnili življenje v stare tire in tako omogočili, da pride do ponovnega širjenja bolezni. Potrebno je z upoštevanjem vseh zaščitnih ravnanj vzpostaviti gospodarske dejavnosti. Odpiranju šol se najmanj mudi, vendar se mudi šolstvu, kljub temu da so dobro vzpostavili šolanje na daljavo. Vrnitev otrok v šolo nam daje občutek normalnosti. Uradno ni več epidemije, virus otrokom ni nevaren ( čeprav v ZDA ugotavljajo drugače), otroci se morajo družiti, otroški živ-žav nam daje optimizem.

Dejstvo je, da virus ostaja in nevarnost ostaja. Morda bo res potreben drugi val in še naslednji, da ga bomo vzeli resno. Novi koronavirus pač pomeni eno nevarnost več. Ko sem bila otrok, sem vsako poletje dobila več klopov, pa se nismo bali ne meningitisa in ne borelioze. Verjetno takrat ni bilo okuženih klopov. Sedaj se moram po vsakem delu na vrtu pregledati, ali sem morda pobrala kakšnega klopa in oprati oblačila. Nevarnosti se spreminjajo in življenje se spreminja. Nadalje se bom izogibala otrok, množic, zadrževanju v trgovinah in lokalih, rokovanju, objemanju. Tudi obisk pri zdravniku nadalje predstavlja večje tveganje.

Če ste prebrali do konca, pa poglejte še reklamo. Jaz bom od tega dobila en cent vi pa boste neobvezno videli kakšno zanimivo stvar. Hvala za prijaznost.

Dodaj odgovor