Ali bi žrtvovali svojo lepo trato, če bi bil odlok?

Pandemija je razkrila, da marsikdo sploh ne pozna sezonskega sadja in zelenjave. Pri lokalnih kmetih so iskali določene sadeže in zelenjavo, ki je zrela za uporabo v visokem poletju ali jeseni. Otroci ne vedo, da se denar prisluži in mislijo, da nam ga da bankomat, zelenjava, sočne jagode in borovnice pa so v prikupni embalaži na polici v trgovini.

Z globalizacijo je sadje in zelenjava dostopna skozi vse leto. Je relativno poceni. Vprašanje je, kako bo letos pandemija vplivala na ekonomijo na področju kmetijstva. Ponekod niti kmetom niso dovolili oditi na polja, čeprav je bil čas pobiranja pridelka ananasa in paradižnika. Ni nujno, da bo hrana ostala poceni.

V naši soseski je vsaka hiša imela vrt z zelenjavo. Cvetice pa so bile ob robovih gred. Sosede so si izmenjavale sadike, pa tudi viške pridelkov. Zdaj so ti vrtovi izginili. Pred hišami je par gredic in trata ali pa sploh samo še lepo pokošena trata, kakšen grm, kakšna dekoracija ali skulptura. Zelo lepo.

To se ne dogaja samo v naši soseski. Gre za globalni pojav. Globalna ekonomija nam daje vtis, da tisto, kar pridelamo sami, ni dobro. V trgovinah so vse kumare enako velike, sadeži videti lepi, sočni, vse karfiole enako velike. Pridelki z domačega vrta morda niso tako lepi na pogled, a so bolj zdravi.

Že dvajset let obstaja gibanje Hrana ne trata – Food not Lawns, ki si prizadeva za trajnostno in samooskrbno pridelavo hrane. Smiselno je, da se trate spremenijo nazaj v vrtove za pridelavo zelenjave. Lastni zelenjavni vrt nam prinaša vrsto koristi. Učinki so raznovrstni od rekreacije, gibanja, sprostitve, razgradnje stresa, druženja z družinskimi člani ob delu do zdrave hrane in ohranjanja semen.

Pomembno je, da poskrbimo sami zase.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor