Hvala bogu, da je spet odprto

Rad imam otroka, ampak doma je težko, je povedal oče, ki je po dveh mesecih pripeljal otroka v vrtec. Ja, otroka ni lahko imeti doma. V vrtcu in šoli za otroka skrbi učiteljica ali vzgojiteljica, kuharice, čistilke, za igro vrstniki. Doma pa sta starša sama. Otroci se doma očitno ne znajo več zaposliti sami. V mojem otroštvu se starši niso imeli časa igrati z nami. Skrbeli so za to, da smo bili dobro oskrbljeni, zdravi, v šoli uspešni. Res pa z nami niso hodili na igrišče in tudi nikoli jim nismo bili odveč.

Bilo nas je šest otrok v družini. Nikoli ni nobeden izmed staršev rekel, da nas je težko imeti doma. Pa še to – mojim staršem smo se otroci rodili brez planiranja, ni bilo kontracepcije in načrtovanja družine, vendar so nas starši sprejemali in imeli radi.

Hvala bogu, da so se vrtci in šole odprli, da se bodo otroci lahko socializirali, pridobivali socialne kompetence, kot sem danes slišala, da bodo vsaj pol dneva proč od svojih nemogočih staršev. Kazalo bi razmisliti, da bi šole bile odprte tudi čez počitnice in morda bi vsaka šola imela še kakšno bivalno enoto.

Švedska je uspela epidemijo obdržati v znosnem obsegu, ker ljudje upoštevajo priporočila. Res pa je na Švedskem vloga družine drugačna. Tam so generacije ločene. Ko otrok doseže polnoletnost, gre na svoje in ga matična družina neha uničevati. Pri nas pa obsedene mame skrbimo v hotelu-mama za 40-letne sinke in hčerke. Seveda se morajo ti odrasli otroci upirati tako mamam kot oblasti. Zato je nujno, da se poveča vpliv in moč šolanih pedagogov.

K teorijam o depopulaciji in drugim teorijam zarote lahko množice dodajajo še razmišljanja o ponovni uvedbi celodnevne šole, o omejevanju starševske skrbi… Človeški um je brezmejen in brezmejna je želja po urejanju zadev drugih in po poseganju v življenja drugih.

Dodaj odgovor