Kako ostati zdrav do pozne starosti

Ko zvemo za kakšnega aktivnega stoletnika, se vprašamo, kako je živel, ali je zasluga njegovim genom, da je ohranil zdravje v pozno starost. Znanstveniki ugotavljajo, da je življenjski slog pomembnejši kot pa geni. Dan Buettner je s skupino raziskovalcev različnih strok proučeval pet modrih con na svetu, kjer ljudje dočakajo visoko starost zdravi in aktivni. Območja modrih con so Ikaria, otok v Grčiji; Okinawa, otok na Japonskem; regija Barbagia na Sardiniji (Italija); Loma Linda, majhno mesto v Kaliforniji, in polotok Nicoya v Kostariki.

Raziskovali so, v čem se njihov življenjski slog loči od drugih. Ugotovili so, da gre za devet ključnih dejavnikov. Za ljudi v teh obmoćjih je značilno naravno gibanje. Čez dan se naravno gibljejo – hoja, vrtnarjenje, gospodinjska opravila – to je osrednji del načina življenja v modrih conah.

Za ljudi na teh območjih je značilno, da ima njihovo življenje smisel in namen, ki se ga zavedajo. Če veste, zakaj se zjutraj zbudite, ste bolj zdravi, srečnejši in dodate do sedem let dodatne življenjske dobe.

Pomembna je razgradnja stresa. Stres je normalna sestavina življenja, vendar dolgoživi ljudje imajo rituale in mehanizme za razgradnjo stresa.  Adventisti molijo, Ikarci spijo, Sardinci pa imajo “srečno uro”.

Naslednji dejavnik je količina hrane. Jesti nehajo, ko je želodec poln do 80%. Zadnji dnevni obrok je najmanjši in je zgodaj zvečer.

Temelj prehrane je v rastlinskih živilih.  Fižol in stročnice so temelj večine prehrane stoletnih.  Zelenjava, sadje in polnozrnate žitarice zaokrožujejo preostanek prehrane, meso pa jedo v majhnih količinah.

Za dolgožive je značilno zmerno, a redno uživanje vina s prijatelji in hrano. To je del načina življenja v modrih conah.

Za dolgožive ljudi v teh skupnosih je značilna tudi močna vera. Znanstveniki so ugotovili, da življenje v skupnosti, ki temelji na veri, dodaja pričakovano življenjsko dobo od 4 do 14 let.

Za dolgo in zdravo življenje je pomembna ljubezen. Tesne in močne družinske povezave (s zakoncema, starši, starimi starši in vnuki) so običajne pri stoletnicah in stoletnikih Modrih con.

Znanstveniki so ugotovili, da je skupna značilnost dolgoživih in zdravih družabnost in povezanost. Ljudje z najdaljšim življenjem na svetu imajo tesne prijatelje in močne socialne mreže.

te ugotovitve so kot “Projekt Modrih con” poskušali realizirati v ZDA, saj so ugotovili, da je potrebno spremeniti okolje, ki je pogoj za spremembo življenjskega sloga;

Kot se sliši, projekt Modrih ​​con ni lahka naloga. Spreminjanje načina gibanja, prehranjevanja in povezovanja skupnosti zahteva sodelovanje z lokalnimi upravami, podjetji, šolami in verskimi organizacijami. Naši strokovnjaki sodelujejo z načrtovalci mest in lokalne uprave, da bi ustvarili pločnike in kolesarske steze, očistili lokalne parke ter omogočili lažjo in bolj zabavno aktivnost. Sodelujemo z restavracijami, trgovinami z živili, šolami in velikimi delodajalci, da naredimo bolj zdravo hrano bolj dostopno in cenejšo. Prav tako sodelujemo z lokalnimi skupnostmi in verskimi ustanovami, da bi ustvarili sprehajalne skupine in druge priložnosti, da prebivalci spoznajo nove ljudi, ustvarijo nove povezave in izboljšajo svoje življenje s prostovoljnim delom ali novimi hobiji. Z izboljšanjem krajev, v katerih ljudje živijo, delajo, se učijo in igrajo, ljudem olajšamo naravno gibanje, nove prijatelje,Rezultati so bili dramatični. Albert Lea, MN je bilo prvo projektno mesto. V samo enem letu so državljani v svoji življenjski dobi dodali 2,9 leta, zdravstveni zahtevki pa so se zmanjšali za 49%. Sodelujoča podjetja so opazila 21-odstotno upad absentizma.

Več o tem lahko preberemo v članku na World Economic Fotum: 9 lessons from the world’s Blue Zones on living a long, healthy life, avtorja Dana Buettnerja.

V naši družbi pogosto slišimo opozorila, da postajamo stara družba, da je preveč starih in bolnih ljudi, da ogrožamo zdravstveno in pokojninsko blagajno. sama se počutim zelo nelagodno, ko preberem npr. opozorila poslanca, katerega žena je zdravnica, da po nepotrebnem hodimo k zdravniku, da smo nespoštljivi, ker po nepotrebnem iščemo zdravniško pomoč. Mladi ekonomisti radi sporočajo, da smo stari ljudje odveč. Če bi družba z mladimi in uspešnimi ljudmi priznala določeno vrednost starejšim, če bi znala porabiti znanje in izkušnje starejših, bi se ljudje bolje počutili in po izkušnjah Modrih con bili manj bolni.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor