Modre cone zdravja

Na svetu so odkrili pet območij, kjer ljudje zdravi dočakajo visoko starost. Kroničnih degenerativnih bolezni kot so srčno-žilna obolenja, demenca in rak skorajda ne poznajo. Poimenovali so jih “Modre cone”. Znanstveniki najrazličnejših strok so raziskovali, v čem se ločijo od drugih.

Ugotovili so, da samo v 20% gre zasluga dednosti, preostalo pa je način življenja. Njihov življenjski slog nam je lahko za vzgled, vendar se ne da preprosto prekopirati. Do neke mere bi to moral biti širši družbeni projekt, saj je potrebno marsikaj spremeniti, predvsem pa miselnost in odnos do starih ljudi.

Posameznik lahko spremeni prehrano, ki naj bi bila pretežno zelenjavna s stročnicami in polnovrednimi žitaricami, meso pa le občasno. Družbeni projekt pa bi moral biti v subvencijah – ekološko pridelana hrana bi morala biti dostopna vsem po sprejemljivih cenah.

Če upoštevamo dejstvo, da je za zdrave in dolgožive ljudi značilno tudi naravno gibanje, je smiselno, da si čim več zelenjave in sadja pridelamo doma. Pred nekaj meseci sem presenečena opazila, da so v soseski ljudje skrčili svoje vrtove z zelenjavo na dve ali tri gredice, preostali, večji del vrtov pa so zelenice z angleško trato. Pridelava zelenjave doma se ne “splača”, saj se globalistično pridelana in uvožena kupi za mali denar. Nihče pa ne razmišlja o pesticidih in ostali nesnagi, ki je v njej. Delo na vrtu sodi v koncept naravnega gibanja in tako je več koristi, če sami vzgojimo svojo zelenjavo in cvetje, kot so to delale naše mame. Gre za naravno gibanje, pridelano zdravo zelenjavo in sprostitev, razgradnja stresa.

Sami si lahko pomagamo tudi s tem, da se ne prenajedamo in da imamo večerjo, najmanjši obrok zgodaj zvečer.

Za to, da najdemo smisel in namen življenja, se moramo malo bolj potruditi. Življenjsko radost lahko doživimo že ob misli, da nas čaka vrt, ali pa kakšna domača žival, za katero skrbimo.

Potruditi se moramo tudi pri družabnih stikih in vzpostavljanju socialnih mrež. Tudi tu je prostor za družbeni projekt in vlogo raznih institucij od društev do večgeneracijskih centrov. Sami pa lahko obudimo kakšno prijateljstvo iz mladosti. Poleg druženja so tu še sprehodi in pohodi – prijetno naravno gibanje.

Težje pa je pri družinskih vezeh. Žanjemo, kar smo sejali. Otroci so takšni, kot smo jih vzgojili. V današnjem storilnostno naravnanem svetu marsikdaj ob borbi za kariero in osebno srečo ni prostora za ostarele starše, ki so samo breme.

Mlajši bi se morali zavedati, da je pomembno, da so starejši ljudje vsaj zadovoljni z življenjem, če že ne srečni; da je prav, da se počutijo koristni in sprejeti, potem bodo lahko ohranjali zdravje v pozno starost in ne bodo breme ne za družino in ne za družbo.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor