Pipa ali fajfa

Ko takole navsezgodaj v prvem dnevu leta gledam voščilnice mojih sorodnikov in prijateljic, sem se spomnila zgodbice moje prijateljice in poklice kolegice. Zabavna zgodbica, ki bi se lahko zgodila tudi meni, vendar sem sama bila še manj zgovorna in nisem znala kar tako kramljati.

Bilo je pred mnogimi leti, ko smo peš hodili po terenu. Mlada socialna delavka je pred hiško nekje v hribih videla sedeti starega možaka. Tam se je grel na soncu, nič ni delal, le sedel. V ustih je imel imenitno, umetelno izdelano pipo in kadil.. Socialna delavka, komaj kaj ćez dvajset let je hotela biti prijazna. Vedela je, da se spodobi, da z ljudmi na deželi še malo pokramlja. Videla je zanimivo pipo, ki so ji po domače rekli “fajfa”. Vedela je, da se mora ljudem približati tudi s tem, da uporabi domače besede. Prijazno je pozdravila “Dober dan”. On je odgovoril “Bog daj”. Nato pa ona: “Dedek, a vi pa fajfate!”. Očanec ji je z žalostjo v glasu odgovoril: “Zdaj nič več, včasih pa sem. O, ja.” Tisti trenutek je ugotovila, da ga je polomila in dedek ni niti pomislil, da govori o kajenju “fajfe”.

Samo ugibam lahko, kaj si je očanec mislil o tem dekletu.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor