Stara učiteljica in lestev

Otroci imajo radi gibanje, šport, v mojem času je bil predmet telesna vzoja. rekli smo kar telovadba. Telovadnice v času moje osnovne šole ni bilo. Telovadili smo v razredu, na šolskem dvorišču ali pa smo šli na igrišče. V razredu smo imeli edino telovadno orodje švedsko skrinjo. Zadnji dve leti sem hodila že v novo šolo, tam smo telovadili na hodniku. Tam pa smo poleg skrinje in koze imeli še gred.

Telovadbe sem se zelo bala. Pri igrah z žogo sem bila nerodna, bala sem se, da se bom poškodovala. Spomnim se, da mi je v enem začetnih razredov pri igri med dvema ognjema žoga zbila ruto z glave. Ja, telovadili smo oblečeni, kot sicer pri pouku. posebno telovadno opremo smo imeli šele v višjih razredih.

V drugem razredu sem imela zelooo staro učiteljico. Ne vem, koliko let je imela, vendar je meni delovala strašansko stara. Tudi sicer je bila nemočna – učenka jo je spremljala, držala pod roko na poti v šolo in domov. Pri pouku pa je razred mirila tako, da je s palico udarjala po katedru. Ta stara učiteljica nas je imela tudi telovadbo.

Zgodilo se je, ko smo telovadili na dvorišču, da je pripravila plezanje po lestvi. Ona in še en učenec sta držala lestev, ki je bila visoka približno tako kot učiteljica. Lestev je bila navadna, ne samostoječa. Splezati je bilo potrebno po eni strani gor in po drugi dol. Tej nemočni stari učiteljici in učencu res nisem mogla zaupati, da bosta držala, ne da bi jaz z lestvijo vred padla po tleh. Bilo me je na smrt strah. Mislim, da sem na vrhu začela jokati, ker se nisem mogla obrniti na drugo stran in sem dobro okarana splezala po isti strani nazaj. Pa sem preživela. Vendar ta izkušnja, ki se je končala brez padca, ni prav nič zmanjšala mojega strahu pred plezanjem in šolsko telovadbo.

Biti neroden in plah pač ni dobra lastnost. V razredu so vedno bili priljubljeni dobri športniki. Kot vsi otroci sem tudi jaz rada imela gibanje. Všeč so mi bili športni dnevi, ko smo šli na pohod, pri urah telovadbe pa le tek.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor