Vsi smo radi v šoli

Ali ste pomislili, kako smo ljudje čudni? poslušam, da si otroci po dveh mesecih dela na daljavo neznansko želijo povratka v šolo. Vsi otroci silno radi hodijo v šolo. Ob tem ne pozabimo, da morajo otroci biti v šoli vsak dan pripravljeni na preverjanje znanja, na spraševanje, ocenjevanje. V šoli so tudi izpostavljeni vrstniškemu nasilju. No, tudi v vrstniškem nasilju nekdo uživa – lahko cela skupinica otrok, ki se znaša nad ustrahovanim posameznikom. Ampak tisti ustrahovani je tako ali tako tiho.

Le kaj se zgodi z ljudmi, ko končajo šolanje. Odrasli lahko pridejo na delo nepripravljeni. Pomembno je, da ne zamudijo na delo in vztrajajo osem ur na delovnem mestu. Nihče ne preverja njihovega znanja in pripravljenosti vsakodnevno. Velika večina delavcev hodi opravljat rutinsko delo, za marsikoga dolgočasno. Večina bi rada ostala doma. Želijo si živeti v brezdelju z minimalnim denarjem in so nevoščljivi tistim, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo delati in prejemajo denarno socialno pomoč.

Sprašujem se, ali res vsi otroci hrepenijo po šoli, ali jim je tako težko živeti s starši, ali res tako pogrešajo učitelje in sošolce, ali pa gre zgolj za stereotip. Kot sem omenila že prej, gre najbrž za to, da tisti, ki jim je v šoli neprijetno in raje delajo v miru doma, so tiho. Tistih ne slišimo. Prav tako kot ne slišimo tistih odraslih, ki imajo radi svoje delo.

Pred leti, ko sem bila v bolnici z zlomljeno roko, sem pač slišala, kaj se je obiskovalec pogovarjal z mojo sobolnico, zelo staro gospo. Povedal ji je, da je srečen, da je imel veliko srečo, da ima poklic, ki ga opravlja z veseljem in rad dela. Bil je profesor. Podobno mi je povedala tudi neka socialna oskrbovalka, ko sem jo vprašala po zadovoljstvu z novim delom. Povedala je, da tega sploh ne doživlja kot delo.

V šolo sem hodila, ker sem morala – do zaposlitve. Kasneje med delom pa sem se šolala, da sem znala več in da bi lahko bolje delala. Nisem si želela upokojitve. Verjetno bi še vedno opravljala službo, če me ne bi ZUJF na silo upokojil. Vsi, tako otroci kot odrasli doživljamo delo, življenje in svet vsak po svoje. Vsi pa smo polni stereotipov, ki marsikomu povsem po nepotrebnem vzbujajo slabe občutke. Nevarno in škodljivo pa je, ko politične odločitve temeljijo na stereotipih.

Dodaj odgovor