Kako vpliva veganstvo na zdravje

Ni mi potrebno povedati, da nisem veganka, saj se mi to vidi že na zunaj. Mesa pa tudi ne obožujem.

Ko se zgodi kakšna afera z mesom, kot je nedavna s poljsko govedino, se nekaterim posameznikom meso malo upre, drugi pa so prepričani, da se kaj podobnega v Sloveniji nikakor ne more zgoditi. Nekateri mislijo, da je visoka cena garancija za kvaliteto. Nisem prepričana, da je temu tako. Morda se še kdo spomni afere z avstrijskimi dragimi buteljčnimi vini, ki so jih “obogatili” z glikolom – antifrizom. Torej cena ni garancija kvalitete.

Če uživamo ob mesnih dobrotah, pač ne razmišljamo o živalih, saj če pomislite, da je slastno bedrce noga piščanca, ki je bil zaprt v tesni kletki ali v ogromni hali prepolni piščancev, ki kljuvajo eden drugega, užitek ne bo več popoln. Nekateri pravijo, da je meso potrebno za zdravje, da so boljše beljakovine. Če se mi zrezek, ob katerem mislim na kravo, ki crkuje zaradi tumorjev, gnusi, mi pač beljakovine tega zrezka ne morejo koristiti. Prehrana je lahko uravnotežena tudi brez mesa. Splošne smernice zdrave prehrane vključujejo malo mesa. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča mediteransko ali skandinavsko dieto. Za obe so značilne polnozrnate žitarice, zelenjava in sadje – lokalno pridelano, v skandinavski je še veliko divje rastočega jagodičja, olje z omega 3 maščobami – oljčno in repično ter ribe. Mesa pa naj bi bilo malo. Če je prehrana premišljeno načrtovana, ne bo manjkalo nobenega pomembnega hranila. Pogledala sem članek o raziskavah, ki so proučevale kardiometabolne dejavnike tveganja pri veganih. V skoraj šestdesetih letih so poročali o štiridesetih raziskavah, kjer so proučevali odnos med hrano in srčno-žilnimi boleznimi. V ugotovitvah večine raziskav je veganska prehrana povezana z ugodnejšim kardio-metaboličnim profilom v primerjavi z vsejedci. Vegani imajo manj dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni kot so prevelika teža, povišane vrednosti holesterola, prevelik obseg pasu in previsok krvni tlak.

Nevarne so diete, ki jo navadno ima samo en družinski član in se samo določena živila izločijo ter se ne nadomestijo z drugimi z enako prehransko vrednostjo. To se lahko zgodi na primer pri kazeinski ali brezglutenski dieti, s katerimi marsikdaj poskušajo starši “zdraviti” avtizem. V takem primeru pač morajo dodajati še prehranska dopolnila. Vegetarijanska prehrana, ki vključuje mleko in mlečne izdelke ter jajca, zadošča vsem potrebam. Pri veganih, ki ne uživajo nič živalskega pa je vir beljakovin v stročnicah in oreščkih.

Torej, če se vam upira jesti živalsko meso in vidite na krožniku nogo ali perut, ali pa kravji tumor, si namesto tega popecite dobro začinjen kos tofuja. Na solato ali polnozrnate testenine pa si dodajte semenke ali oreščke. Za zdravje bo tako več koristi. Ker ne maram nobenih skrajnosti, pa rečem, če vam zadiši sendvič, si ga kar privoščite, pa tudi, če uživate ob zrezkih, uživajte, dokler vam zdravje dopusti, vendar naj ne bo to glavna hrana..

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor