Še o reorganizaciji CSD in peticiji

Pisala sem že o mojem pogledu na reorganizacijo centrov za socialno delo. Takrat me je k pisanju spodbudil članek v Delu. Danes pa sem brala peticijo z naslovom Izjava o poteku reorganizacije centrov za socialno delokjer v uvodu navajajo, da se z reorganizacijo strinjajo Fakulteta za socialno delo, Skupnost centrov za socialno delo, Socialna zbornica RS, Inštitut RS za socialno varstvo in Društvo socialnih delavk in delavcev. Če je bilo v času pred uvedbo reorganizacije še mogoče domnevati, da bo ta prinesla spremembe v korist uporabnikov, tega ne moremo trditi danes, saj »reorganizacija« ne zagotavlja pogojev za opravljanje kvalitetnega socialnega dela v korist ljudi, temveč delo socialnih služb, spreminja v upravno administriranje.” in v zaključku pozivajo:

Centri za socialno delo morajo dobiti strokovno avtonomijo, treba jih je de-birokratizirati in okrepiti znanje strokovnih delavk in delavcev. 

Če bi bila še v službi, bi o tej peticiji “podebatirala” s sodelavkami, kakšno stališče pa bi verjetno zavzele tudi na regijski koordinaciji direktoric. Ker nisem več v službi, bom delila svoje razmišljanje s komerkoli, ki ga to področje zanima.

Da se razumeti, da so avtorji peticije socialni delavci, ki s svojim položajem niso zadovoljni. Tudi o tem sem že pisala, da ni vsak socialni delavec za vsako socialno delo. Meni bi se zdelo nesprejemljivo, če bi morala delati samo na področju družinskih prejemkov ali starševskega varstva. To delo dobro poznam, saj sem poznala vse naloge CSD in tudi kdaj nadomeščala katerokoli strokovno delavko in sodelavko. Tudi kakšno odločbo o denarnih prejemkoh sem napisala, preden smo začeli vloge obdelovati s pomočji informacijskega sistema ISCSD. Zato lahko toliko bolj prepričana povem, da ne bi zdržala ves delovni čas in vso delovno dobo pri takem uradniškem delu, ki je monotono, s standarsiziranimi postopki, hkrati pa zahteva od delavca veliko natančnost. Fakulteta za socialno delo pa usposablja za svetovalno delo. Saj so tudi pravni predmeti, na prvi stopnji smo imeli celo pisarniško poslovanje, vendar je poudarek na razvojni psihologiji, družinski psihologiji, metodah dela z ljudmi in podobno. Socialni delavci dobijo na fakulteti široko znanje z različnih področij in tudi možnosti zaposlitve so zelo široke – res je, da ni delovnih mest, vendar znanje imajo. Pred leti je prav posebna študijska smer bila za socialno delo v gospodarstvu. Po letu 1990 so postali socialni delavci v gospodarskih firmah odveč. Nadalje se lahko zaposlijo v bolnicah, socialnih zavodih, v zaporih, v vrtcih in šolah. tudi v vrtcih in šolah, vsaj v moji bližini, je trend, da se socialne delavke nadomesti s pedagogi, socialnimi pedagogi, defektologi.

Avtorji peticije pravijo, da je potrebno okrepiti znanje strokovnih delavk in delavcev. Po kolektivni pogodbi naj bi vsak strokovni delavec z visoko izobrazbo na področju socialnega varstva imel letno deset dni izobraževanj, torej seminarjev. Od posameznika je odvisno, ali bo prebral še kakšno strokovno literaturo. Kar pa zadeva osnovno izobrazbo socialnih delavk in njihovih moških kolegov, lahko povem, da je do leta 1985 obstajala samo višja šola za socialno delo. Potem je VŠSD odprla program specializacije. Če se prav spomnim, smo se v letu 1992 kot prvi vpisali v visokošolski študij mi, ki smo imeli končano specializacijo. Potem je visoka šola prerasla v fakulteto. Mislim, da je kar precej uni. dipl. socialnih delavk in delavcev opravilo še podiplomski študij na FDV. Kdor ne išče znanja, ga tudi ne more dobiti. Res pa je za svetovalno delo dobro opraviti še kakšno dodatno usposabljanje, ki je navadno drago in dolgotrajno. Tu imam v mislih od mediacije do transakcijske analize, realitetne terapije in podobno.

Pred tridesetimi leti, ko se je začelo govoriti o reorganizaciji CSD, je bila v igri tudi ideja o delitvi centrov na dvoje služb – na centre za socialne ali svetovalne dejavnosti in na socialne urade. Dejstvo je, da centri za socialno delo izvajajo javna pooblastila, da imajo uradniške naloge. Otroškega dodatka ne morete urejati s svetovanjem. Uradnik, ki dela na tem, pa mora svoje delo obvladati, da ga opravlja korektno in ne prikrajša strank za njihove pravice, ki jih imajo po zakonu. Morda bi se služba morala ločiti res na socialni urad, kjer bi ljudje uveljavljali pravice do raznih prejemkov in na svetovalno službo, morda pa celo na tretjo službo, ki bi skrbela za zaščito otrok in sodelovala z družinskimi sodišči.

Mislim, da je veliko nezadovoljstva povzročila reorganizacija, ki je ob neugodnem času. Pravkar je začel veljati Družinski zakonik. Prinesel je pravo revolucijo na področju družinske zakonodaje. Centri za socialno delo so postavljeni v neugodno vlogo – udeleženi bodo pri odkrivanju zanemarjanj otrok, pripravljali bodo mnenja za sodišče, predlagali ukrepe in po nalogu sodišča izvajali ukrepe. Podobno je bilo že do zdaj na področju kazenskega prava za mladoletnike. V našem CSD smo rešili tako, da je do izreka vzgojnega ukrepa na sodišču delala z mladoletnikom in starši ena socialna delavka, vzgojni ukrep oa je potem izvajala druga, ki je delala svetovalno. Razen tega, da so sedaj strokovni delavci postavljeni v drugačen položaj pri delu z družino, gre še za sodelovanje s sodišči in nov računalniški program, ki omogoča izključno elektronsko komunikacijo.

Vtis imam, da sama reorganizacija, ki pomeni povezovanje CSD na nivoju regij in pomeni združitev računovodstva, nabav in še česa, ne bi zaposlenih tako vznemirila, kot pa je to povzročil nov način komuniciranja s sodišči in družinski zakonik.

V peticiji pravijo, da je potrebno centre debirokratizirati. Dokler izvajajo javna pooblastila, z zakoni določene naloge, to ni možno, lahko pa te naloge prevzamejo socialni uradi, ali če bi bilo ljubše poimenovanje skrbstveni uradi. Verjamem, da bi bili potrebni svetovalni centri. Spet pa po drugi strani poglejmo, kako potekajo storitve na CSD že sedaj. Zaposleni v CSD najbolje vedo, kako poteka osebna pomoč in pomoč družini za dom, ki je čisto svetovalno delo.

Kakorkoli že, na nek način sem vesela, da sem upokojena, po drugi strani pa mi je žal, da se ne morem aktivno ukvarjati z vsemi temi izzivi. Verjamem, da je za zaposlene v CSD zelo neugodno toliko sprememb hkrati in verjetno bo potrebna še kakšna korenita reorganizacija CSD .

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor