Socialno pomoč odslužiti?

Že pred časom so se pojavljala razmišljanja, da bi vsi prejemniki socialnih pomoči morali delati. Zanimivo razmišljanje. Ne vem, zakaj socialna pomoč, če jim lahko nekdo da delo. Morda pa je to priložnost dobiti poceni delavca. na podlagi tega so najbrž nastala socialna podjetja, kar pa je dobra rešitev. Težje zaposlivi ljudje delajo za praviloma minimalno plačo. Največja korist pa je socialna vključenost. Z vključitvijo v socialno podjetje dobijo novo socialno mrežo in upanje na boljše čase, česar kot brezposelni niso imeli.

Ideja o delu prejemnikov socialne pomoči pa odpira kar nekaj vprašanj:

  • ali so vsi prejemniki denarne socialne pomoči sposobni delati
  • kakšna dela ustrezajo posamezniku in jih bo zmožen opraviti
  • ali bi naj prejemnik denarne socialne pomoči bil upravičen do dopusta, bolniškega dopusta
  • kakšne obveznosti  in odgovornosti bi imel delodajalec, ki bi dal brezplačno delo prejemniku socialne pomoči

Naša socialna politika že sedaj vzpodbuja delo prejemnikov pomoči. Delovno aktivna samska ali prva odrasla  oseba, ki dela od 60 do 128 ur mesečno naj bi imela mesečno 494,87 €, če dela več kot 128 ur mesečno pa 593,05 € oziroma je denarna pomoč razlika med tema zneskoma in dejansko prejetim denarjem.

Zanimivo se mi zdi stališče, da lahko vsakdo dela enostavna fizična dela. Tudi jaz sem mislila tako, dokler da sem se srečala z dispraksijo in še raznimi drugimi oviranostmi, ki so pogosto povezane z motnjami avtističnega spektra. Potem je tu še vrsta psihičnih motenj, stanj in bolezni od depresije do borderline in manično depresivne motnje, pa razne zasvojenosti.  Gre za zmanjšano sposobnost za delo, morda celo invalidnost, ki se na zunaj ne vidi. Ljudje to zelo težko razumejo, še posebej tisti, ki opravljajo delo, katerega ne marajo in vsak dan znova trpijo na svojem “šihtu”. Ljudje pogosto obsojajo zasvojene z drogami in alkoholom. Ne pomislijo, da nihče ni rekel: Hočem postati narkoman, ali Hočem se zapiti. Ne, v zasvojenost jih navadno pripeljejo okoliščine ter šibka, občutljiva osebnost, ki se ne more spopadati s tegobami življenja.

Prepričana sem, da je povprečnemu normalnemu  človeku lažje in prijetneje hoditi na delo, imeti stike s sodelavci in dobiti plačo, ki je vsaj dvakratnik socialne pomoči, kot pa dokazovati in prepričevali na CSD, da si ne more zaslužiti za življenje. Tisti, ki so dolgotrajno na denarni socialni pomoči, imajo verjetno še hujše probleme, kot je to, da so brez denarja. Razen tega je letos vpeljan nov program “socialne aktivacije”, s katerim bodo težko zaposlive ljudi, oziroma tiste, ki dolgotrajno prejemajo socialno pomoč, naredili konkurenčne na trgu dela – povedano v strokovno-politični latovščini, kar pomeni, da bodo ljudi pripravili do dela ali pa jih spravili iz določenih evidenc.

Prepričana sem, da je socialna pomoč element solidarnosti med ljudmi in je pomoč tistim, ki si ne morejo sami zagotoviti dohodka z delom in nimajo koga, ki bi jih preživljal. Tako tudi naj ostane.

 

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor