Commodore, Atari, Nintendo

Kdaj ste igrali prvo video igro? Če je vaša družina bila še kar dobro situirana, ste verjetno tam nekje v osemdesetih letih preteklega stoletja imeli hišni računalnik Commodore, ali pa igralno konzolo Atari ali pa Nintendo. V službi sem poslušala, ko so se šefi pogovarjali o teh čudnih napravah in si sploh nisem predstavljala, kaj je to. Spomnim se, da me je starejša sodelavka spraševala, kaj je video, s katerim mladi zapravljajo čas. Mislila sem, da govori o videospotih, saj je bilo to edino z besedico video, kar sem poznala. Takrat še sploh nisem bila stara, vendar pa dovolj, da nisem poznala nove tehnike. Otroci in mladi vse novosti sprejmejo kot samoumevne.

S prvo videoigrico sem se srečala leta 1995, ko je nečak, osnovnošolec, bil na počitnicah. Imel je majhno napravo na baterije – gameboy z igrico tetris. Šlo je za zlaganje nekakšnih kvadratov. Po smrti mame sem ugotovila, da je ta trapasta igrica odlično sredstvo za umik pred svetom in svojo žalostjo. Pri igranju se je bilo potrebno popolnoma koncentrirati. Bila je odlično sredstvo za ubijanje časa. Tako kot je izzvenela žalost,me je tudi minila želja po igranju tetrisa.

Z naslednjo elektronsko oziroma video igro sem se srečala, ko sem dobila prvi računalnik. Tako kot marsikdo sem se tudi jaz bala računalnika. Bala sem se, da bom storila kaj narobe, da bom kaj uničila, izbrisala podatke. Računalničar mi je svetoval, naj zlagam karte na računalniku, naj igram pasijanso ali kralja. Res je to dober način za odpravo strahu pted računalnikom.

Kasneje sem ob vnukih spoznala razne igre s tem, da so mnoge za mene prezahtevne. Otroci živijo s sodobnimi tehnologijami in se jih ne bojijo. Bojimo se jih mi stari. Prepričani smo, kako so novotarije škodljive. To ni posebnost današnjega časa. V nekem priročniku za družino izpred sto let sem prebrala, kako avtor svari pred nevarnostjo knjig. Po njegovem prepričanju je bila takratna mladina pokvarjena, ker je brala knjige. Vsak čas ima svoje posebnosti. Še dobro, da gre svet in življenje dalje ne glede na opozorila. Pri vsem je pač potrebna mera razuma.

Dodaj odgovor