Bi začeli še enkrat?

Začetek šolskega leta. Družabna omrežja in uradna poročila so polna lepih in optimističnih misli ob novem začetku.

Zanimiva se mi je zdela ta: Od zibelke do groba, najlepša je dijaška doba.


“Od kolevke pa do groba – najlepše je đačko doba!” Srecan pocetak –  Facebook      Iz mesečeve senke

Ali je res? Seveda potem, ko gledamo nazaj s pozicije starega, ko imamo pred sabo samo še smrt in vsakodnevne skrbi – kako bo s kurjavo, ali bodo gospodinjske naprave zdržale, kaj če se kaj pokvari, kako bomo preživeli. Potem so tu še skrbi z zdravjem, strah pred terminalno boleznijo ter počasnim, bolečim umiranjem. Ko si bil mlad, si imel pred sabo vse možnosti, ki si jih izkoristil ali pa ne. Morda se še spomniš tiste prijetne vznemirjenosti ob zaljubljenosti, četudi “princ” sploh ni vedel za tebe. Ja, iz današnjega gledišča je bilo to lepo obdobje.

Ne bi hotela biti še enkrat otrok, mladostnica. Živela sem v prijazni, čustveno topli družini. Kot najmlajša sem imela ugodnejši položaj. Kljub temu pa je otroštvo polno strahov. Časa pouka se najbolj spominjam po bremenu domačih nalog. Zimske počitnice so bile dva tedna in takrat smo imeli ogromno domače naloge. Verjetno sem odlašala s pisanjem nalog, saj imam v spominu breme obveznosti.

Kot najlepši čas mojega življenja bi lahko opredelila zgodnjo odraslost z začetkom službe. Najsrečnejši trenutki ali pa meseci, morda celo nekaj let je bilo takrat, ko sem dobila dojenčka in potem vnuka. To je neizmerna radost. Ne razmišljaš o tem, v kakšen svet se je rodil otrok, kaj ga v življenju čaka. Samo veseliš se ga in si srečen, ko spremljaš njegov razvoj.

Otroci, ki danes začenjajo šolsko leto, naj se le veselijo druženja in mladosti. Jaz pa sem vesela, da bom vsak hip dosegla statistično starost in da je minilo.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor