Sivček se je vrnil

Pisala sem že o naši maćji družini, o tem kako smo dobili prvo muco in o njenih dveh potomcih. V naši mačji družini sta poleg starih mačkonov Sivčka in Hokuta še mali mucek Zlatko in muca Pikica. Stara mačkona sta prava hišna mačka. Seveda gresta ven – tudi tja do tretjega soseda, morda še dlje, vendar se redno vračata.

Pikici se pozna, da je prve mesece življenja bila v naravi ob Paki. Rada lovi žabe, pretežno se zadržuje zunaj, le ob času hranjenja pride v hišo. Zlatko pa je prav tako samorastnik. Rad se pocarta, res pa večino časa preživi na prostem.

Prijazni in nežni mucki so po svoji naravi zveri in lovijo glodalce. S svojim plenom se pohvalijo, ali pa morda prinesejo, da bi shranili za drugič. Mene to jezi, saj moram odstraniti njihov plen in nič ne uživam ob zakopavanju tega, kar mi prinesejo. Tako je bilo neko noč v preteklem tednu. Sivček je prinesel plen, ki sem ga odstranila in mačkona oštela, naj mi ne nosi nesnage v hišo. Ko sem šla spat sta Hokuto in Sivček čepela na oknu in opazovala noč. Zjutraj Sivček ni prišel na zajtrk. Mislila sem, da je najbrž ponoči poskrbel za bio obrok in zdaj počiva. Tudi opoldne ni prišel, niti zvečer. Sivček je preveč dober jedec, da bi se odrekel kar trem obrokom. Klicali smo ga okoli hiše, objavili, da je pogrešan. Znanci so sporočili, da so opazili takšnega mačka, ki bi lahko bil Sivček.

Ko smo že mislili, da ga ne bomo nikoli več videli, je po štirih dneh v nedeljo pozno zvečer primijavkal z nežnim hripavim glasom. Imel je prašne, umazane tačke. Bil je shujšan, lačen in žejen. Ves čas, razen, ko je jedel in pil, je mijavkal. Kot da hoče povedati, kje je bil in kaj se mu je zgodilo.

Nikoli ne bomo izvedeli, kje je bil, kaj se mu je zgodilo.

Dodaj odgovor