Obvladovanje avtistov in snemanje svetovanja staršem

Na Raisingchildren.net.au je zanimiv članek o agresivnosti pri otrocih in mlasostnikih s spektroavtistično motnjo. Navajajo možne povzročitelje in sprožilce agresivnega vedenja in izbruhov jeze. Ne razjezijo se kar tako, pač pa je vedno nek razlog. Prav je, da se to razišče, saj se le ob poznavanju celotnega sistema od povzročiteljev, sprožilcev, izbruha in posledic, lahko ustrezno ravna in učinkovito vpliva na spremembo vedenja. Obstaja več možnih strategij ravnanja z agresijo. Ena od teh je fizično držanje otroka, kar pa je lahko nevarno. Dalje v članku navajajo: “Boljša dolgoročna strategija je:

  • preprečevanje obnašanja s preprečevanjem situacij, ki ga sprožijo
  • otroka naučite, da svoje potrebe izrazi bolj pozitivno
  • ignorirajte samopoškodovano vedenje in nagradite svojega otroka, ko se izrazi bolj pozitivno.

To je težko storiti brez strokovne pomoči, da bi ugotovili, zakaj se vaš otrok obnaša agresivno ali samo-poškoduje.”

Poznam primer, ko sta dva različna specialna pedagoga svetoval, da je potrebno dečka držati, kadar ima izbruh jeze. Držanje ni bilo učinkovito, pač – imelo je negativen učinek. Precej je porušilo odnos, pojavilo se je še več neželenega vedenja in več izpadov. Sledila je medikamentozna terapija, ki je tudi prav posebna izkušnja vredna samostojnega zapisa. Ko so starši spoznali motnjo v vsej širini, vključno s senzorno preobčutljivostjo, so se začeli poglabljati v to, kaj povzroča in sproža izpade. Tako so tudi našli načine za zmanjšanje neželenega vedenja.

Naši strokovnjaki kaj hitro svetujejo, da je potrebno otroka držati. Verjetno niti nimajo časa za poglabljanje v otrokovo vedenje in vzgojne zmožnosti staršev. Enostavneje je dati nekaj napotkov, starši si zapomnejo, kar pač si in če ne izvajajo napotkov, jih naslednjič strokovnjak ošteje in v poročilo zapiše, da se ne držijo dogovorjenega. Starši veljajo za problematične in neustrezne, če ne razumejo navodil, ali če si jih razlagajo po svoje, ali če zaradi svojega značaja in osebnostnih lastnosti ne morejo izvajati navodil, pa bi morda potrebovali samo nekaj dodatnih pojasnil ali pa bi strokovnjak moral ustrezno oceniti situacijo in svetovati kaj drugega, kar je izvedljivo.

Sprašujem se, zakaj danes v času visoke tehnologije, ko že skoraj vsak otrok dela avdio in video posnetke s telefonom, strokovnjak ne posname svetovalnega pogovora. Starši so v stresu, morda imajo tudi sami avtistične poteze, težko so zbrani pol ure ali tričetrt ure, kolikor traja intenzivni pogovor. Skoncentrirani so na to, kaj bodo povedali, težko sledijo temu, kaj jim svetujejo. Če bi imeli v rokah zvočni posnetek, pa bi lahko doma to večkrat poslušali, da bi razumeli. Če bi ugotovili, da jim kaj ni jasno, bi lahko prihodnjič vprašali in razjasnili.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor