Ali kupujete riž iz plastike

Gnil paradižnik v mezgi in koncentratu, riž iz plastike in antifriz v vinu – ali vemo kaj kupimo?

Zanimiv članek v Delu o gnilem paradižniku v koncentratu in konzervah se konča tako: “Proces koncentracije zadnji dve desetletji, ki ga usmerja interes kapitala, je pripeljal do tega, »da v mega tovarnah izdelujejo en sam tip blaga, zapakiran v množico različnih ovitkov, povsod po svetu pa bo zaužita vedno ista konzerva, ki vsebuje isti koncentrat. Raznolikost ovitkov ohranja živo iluzijo izbora. ” Pod njim pa je reklama za Hofer: “Rada ima vsak dan svežo izbiro”.

Kaj je ta sveža izbira – gnili paradižniki v konzervah, plastičen riž in še kaj. Nič nimam proti Hoferju. Tam kupujem, ker je poceni. Najcenejša paradižnikova mezga je tam – 0,35€ pol litra. Hočem povedati le to, kako smo nemočni ob tej globalizaciji. Pod diktaturo kapitala in kapitalistične miselnosti imamo zakone in predpise, ki podpirajo globalizacijo, konkurenčnost, dobičke nekaterim. Vseeno je, ali je vlada leva ali desna – denar je sveta vladar.

Mi preprosti državljani smo tu nemočni. Lahko nasedamo reklamnim geslom”Kupujmo domače, kupujmo slovensko”. Ko sem po mnogo letih prišla v ADEGovo trgovino čez mejo, sem presenečena ostrmela nad njihovimi policami v rdeče belih barvah avstrijske zastave, kjer poudarjajo pomen avstrijskega porekla. Torej, če kupujem meso v sosednjem Labotu, bom kupila tisto z avstrijskim poreklom, če pa ga kupujem v našem TUŠu, pa moram paziti, da ne bo avstrijsko. Spet ne gre za prijazno skrb do kupca in za kvaliteto, pač pa za ekonomsko računico. Če rečejo, da je domače kvalitetnejše, sme biti dražje.

Marsikaj je napisanega o spornih živilih s Kitajske. Pa sem si rekla, da bom pozorna, od kod izvira živilo. Tu pa se pojavi težava. Na rižu, ki je poceni in se ne razkuha, je navedena država porekla Italija. Vendar ne morem vedeti, ali je riž zrasel v Italiji, ali pa je zrasel na Kitajskem in bil v Italiji pakiran. Marsikdo si reče, da je pomembna kvaliteta hrane in je pripravljen plačati več. Riž se dobi v zelo širokem razponu cen, enako je z mesom in še vrsto drugih živil. Vendar cena ne pomeni nikakršne garancije. Marsikdo se še spomni avstrijske lumparije z dragim buteljčnim vinom, ki so ga sladkali s strupenim glikolom. Kupci, ki so se zastrupili, so bili prepračani, da so kupili drago kvaliteto. Pri možnostih zaslužka ni etike in ne humanosti.

V Delovem članku je omenjen naš paradižnik Lušt. Rekla bi, da če želite vedeti, kakšen paradižnik jeste, si ga pridelajte na svojem vrtu. Pa še v tem primeru ne morete biti sigurni, da ni seme gensko spremenjeno.

Dodaj odgovor