Ali sem preveč radovedna?

Nikoli nisem marala opravljanja, še manj pa obrekovanja. Vendar pa me čisto iskreno in brez slabih namenov zanima, kako živijo drugi. Kako potekajo njihovi dnevi, kaj jim je pomembno. Ob tem pa sploh ne poznam mojih znancev in njihovega načina življenja. Kar naenkrat sem opazila, da imajo vsi velike avtomobile, da so odkupili stanovanja in si zgradili hiše. No, to samo mimogrede. Hotela sem govoriti o radovednosti.

Zgodilo se je, da sem pri jutranji kavi vprašala sodelavke, kje in kako so spoznale svoje može. Ob moji radovednosti jim je bilo očitno nelagodno in so podale nedoločne, meglene odgovore. Vedno mi je bilo zanimivo, kako se ljudje spoznajo, ali je neko dolgotrajno poznanstvo, ki nenadoma prerase v partnerski odnos, ali pa je naključno srečanje, morda ljubezen na prvi pogled, ki se razvije v trajno zakonsko zvezo. Verjetno večina pojmuje kot tako zelo osebno zadevo, da o tem ne govori.

Drugi “firbec”, ki je postal nepotešen, je vprašanje, zakaj hodijo ljudje v Ljubljano. Ko sem se vračala s predavanj, seminarja, sestanka pozno popoldne ali zgodaj zvečer, sem se vedno čudila gostemu prometu proti Ljubljani in sem se spraševala, po kakšnih opravkih se peljejo v mesto. Morda po nakupih, v gledališče, na obisk….

Ko bo v nekaj letih možno peljati po avtocesti tako rekoč z domačega praga, bom morda tudi jaz pod večer skočila na kavo v Ljubljano ali pa na kratek obisk k prijateljici, ki je že vrsto let nisem videla. Samo dočakati moram to moderno cesto.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor