Kako dobiti zaposlitev

Brezposelnim, ki sem jih srečala v službi, sem rada povedala resnično zgodbo. Zdi se mi lepa in navdihujoča.

Bilo je v času po osamosvojitvi Slovenije, v času ko so podjetja kar po vrsti šla v stečaj. Zakonca Marija in Peter, starša treh dečkov, sta bila zaposlena v isti tovarni. Hkrati sta ostala brez zaposlitve. Prijavila sta se pri zavodu za zaposlovanje, na Rdečem križu so ju dali na seznam za prehranske pakete. Izguba službe ju ni prehudo pretresla, saj nista bila edina in sta si mislila:”Nekako se bo že uredilo. Ne more dva tisoč ljudi ostati brez službe”. Res se je za večino uredilo, ko je tuja firma kupila to propadlo tovarno in precej delavcev ponovno zaposlila. Tudi Marija je dobila delo. Za Petra pa ni bilo službe in je še naprej dobival nadomestilo za brezposelne. Gledal je, kako bivši sodelavci zjutraj gredo na delo, on pa je ves zadovoljen vzel ribiško palico in pribor ter šel k reki na ribolov.

Tako je lepo minilo pol leta in se je bližal čas, ko mu bo potekla pravica do denarnega prejemka, urad za delo pa mu nove zaposlitve ni našel. Takrat je bilo konec “njegovih počitnic”. Po poklicu je bil avomehanik in je začel sam iskati delo. Najprej je obhodil vse avtomehanične delavnice, a nikjer niso potrebovali delavca, potem je začel gledati male oglase. Vsi so iskali samo razne akviziterje. Finančna stiska ga je prisilila, da je začel razmišljati, da bi se preizkusil z akviziterstvom. Pogoj je bil lastni prevoz, plačilo pa določen procent od prodaje. Delati je začel novembra, prodajal je knjige. S svojim starim fičkom se je vozil po vsej Sloveniji. Novembra in decembra je prodal nekaj knjig, vendar je zaslužek bil bistveno nižji kot je imel prej plačo v tovarni. V mesecu januarju nihče ni hotel kupiti knjig. Vozil se je po cele dneve, imel stroške, še avto se mu je pokvaril, prodal ni nič. Potem se mu je posrečilo, da je dobil delo kot kovinar v manjšem podjetju. Že čez pol leta se je zgodba s stečajam ponovila. Vendar pa Peter, bogatejši za izkušnjo brezposelnosti, zdaj ni čakal, da se bo nekako uredilo, pač pa je takoj začel intenzivno iskati delo. Prijavil se je na skoraj vsa prosta delovna mesta, ki so bila objavljena. Med drugim tudi na prosto delovno mesto kuharja v šoli, čeprav je bilo nemogoče, da bi avtomehanika zaposlili na delovnem mestu kuharja. Čez nekaj dni je dobil povabilo na pogovor. Ravnatelj se je z njim pogovoril in ga izprašal o delovnih izkušnjah. Pojasnil mu je, da ga ne more zaposliti v kuhinji, pač pa lahko dobi delo hišnika. Naslednji mesec, bo sedanji hišnik šel v pokoj in v naslednjih dneh bo objavljeno prosto delovno mesto. Če je zainteresiran, lahko takoj kot prostovoljec pomaga hišniku. Seveda je sprejel ponujeno in čez en mesec dobil pogodbo o zaposlitvi. Z delom, ki ga je dobil, je bil zelo zadovoljen, veliko bolj kot prej v tovarni.

Petrova zgodba se mi zdi zelo lep primer, da je včasih potrebno pričakovati nemogoče in se bo nemogoče uresničilo. Dobro je stopiti ven iz ustaljenega razmišljanja in narediti kakšno na prvi pogled nesmiselno potezo.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor