Posameznik proti sistemu

Bila sem del sistema, ki je zahteval, da ukrepamo in je prišlo tudi do neustreznih rešitev. Današnja zakonodaja naj bi bila nekoliko bolj prijazna, vprašanje pa je, koliko okorelosti in zadrtosti je ostalo v glavah ljudi, ki so del sistema odločanja.

O čem govorim? Že nekoč so bili otroci, ki so se težko prilagajali. V mislih imam primer enajstletnega Gregca, ki se je v šoli tako slabo počuti, da je bežal in ni hotel k pouku. Mama ga je pospremila do vrat šole, deček se je skril dokler, da se je ona oddaljila, nato je zapustil šolo in se zadrževal v gozdu, popoldne pa se je vrnil domov. Tako je bilo dan za dnem dokler, da je sistem poskočil in rekel “Tako ne bo šlo! Osnovna šola je obvezna!” Nihče se ni spuščal v to, zakaj Gregec beži iz šole in kasneje tudi od doma. Bil je plah, nežen deček, sošolci so ga “zafrkavali”. Kolesje sistema je steklo, speljani so bili vsi uradni postopki, vključene vse pristojne službe. Žal ga nisem mogla zaščititi. Pristal je v najbolj varovanem vzgojnem zavodu. Res pa je med triletnim zavodskim ukrepom preživel večino časa na begu s skrivanjem med študenti. Danes živi kot večina, zagotovo pa se z grenkobo spominja svojega uničenega otroštva in mladosti.

Danes je osnovna šola še vedno obvezna, vendar obstaja možnost šolanja na domu. Pisala sem že o razliki, če gre za otroka s posebnimi potrebami in otroka brez odločbe. Do lani ali predlani je veljalo, da so starši otroka s posebnimi potrebami morali vložiti vlogo za šolanje na domu šest mesecev pred začetkom šolskega leta za naslednje leto. Ta pogoj šestih mesecev je iz pravilnika umaknjen. Poglejmo, kako poteka zdaj, če v februarju vložijo predlog za šolanje na domu.

Na predlog staršev komisija za usmerjanje konec marca nejevoljno pristane, da se sme šolati na domu in poudari v strokovnem mnenju, da je mati seznanjena, da mora v primeru neuspeha fant nazaj v šolo. Saj vedo, da ne bo časa, da bi se speljali vsi postopki. Pred pravnomočnostjo odločbe “nihče ne more nič” in vedo, da se v dveh mesecih od začetka maja s pomočjo uradno postavljenega učitelja ne bo mogel naučiti snov celega leta. Komisija je temu istemu otroku pred petimi leti odobrila. podaljšan čas pisanja testov. Zaradi narave motnje je otrok na avtističnem spektru upočasnjen, senzorno preobčutljiv, težko se organizira. Potrebuje nekaj časa, da se zbliža z novim učiteljem in ga sprejme. Osnovna težava je branje, saj bere tako slabo, da je nemogoče, da bi se učil sam. Vso učno snov mu je potrebno brati, učiti se z njim. In bodo zmagali, nesrečni otrok bo moral za eno leto nazaj v šolo, nabrati si še nekaj slabih izkušenj. Starši bodo dobili lekcijo, da so vsa njihova prizadevanja zgrešena in nesmiselna.

Seveda pa je predvidena tudi možna izjema v 14. členu Pravilnika o osnovnošolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu:Izjemoma lahko učenec, ki ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, vendar zaradi primanjkljaja, ovire oziroma motnje ne more obiskovati pouka, ponovno opravlja izpite v naslednjem šolskem letu. O tem odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne skupine, ki pripravlja in evalvira individualizirani program učenca.” Šola mora v takem primeru predlagati ponoven pretres ustreznosti usmeritve. V tem primeru je komisija že vnaprej povedala svojo odločitev.

Glede na to, da se je odločba začela izvajati šele konec aprila, ali lahko govorimo, da se je celo leto šolal na domu? Če je med letom neocenjen zaradi bolezni, mar se bo lahko v dveh mesecih naučil snov celega leta. Tu bi bilo ustrezno, da bi se otroku za dva ali tri mesece podaljšal rok opravljanja izpitov, ne potrebuje celega šolskega leta. Ali pa bi se odločba o šolanju na domu res začela izvajati šele z novim šolskim letom, kot bi to bilo po starem pravilniku. Sprašujem se, kaj je vodilo zakonodajalca, kakšne primere so imeli v mislih s to spremembo pravilnika.

Morda gre samo za sistem proti posamezniku, kjer mora zmagati sistem. Kljub vsemu pa je precej več razumevanja potreb otroka in se ga ne rine več v prestopništvo, kot je bilo pred desetletji. Vsaj to.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor