Kaj bo z otroki v slučaju smrti staršev

Življenje je nepredvidljivo, dogajajo se nesreče, hude bolezni in tudi veliko prezgodnje smrti. Starše marsikdaj skrbi, kaj bi bilo z otroki v slučaju njihove smrti. V preteklosti je bilo v naši tradiciji, da so v primeru smrti staršev za mladoletne otroke poskrbeli botri. S socializmom je ta tradicija šla v pozabo. V primeru smrti obeh staršev, je socialna služba uredila rejništvo ali posvojitev.

Pri mojem delu sem srečevala tudi samske matere, ki niso imele nikakršnega stika s svojim bivšim moškim, z očetom svojega otroka. Oče tudi ni iskal stika z otrokom. Kar nekaj njih je izrazilo bojazen, kaj bo z otrokom, če se zgodi, da umrejo, preden otrok odraste. Po takratnem zakonu o zakonski zvezi in družinskuh razmerjih bi v primeru materine smrti izključno pravico in dolžnosti do otroka imel otrokov oče, ne glede na to, ali je za otroka skrbel, ali ga otrok sploh pozna. V slučaju brezvestnega očeta je obstajala nevarnost, da bi oče vzel otroka k sebi zato, ker bi otrok prejemal pokojnino po pokojni materi in bi videl materialno korist za sebe. Nekatere matere je upravičeno skrbelo. Navadno sem tako mater podkušala pomiriti s tem, da naj napiše pismo, nekakšno izjavo, kaj želi, kdo naj bi skrbel za otroka. Pravno obvezujoča takšna izjava ne bi bila, bi pa bila podlaga, da bi se poskušalo očeta prepričati, da pusti otroka tam, kot je želela mati.

Z novim družinskim zakonikom pa je to vprašanje pravno rešeno. V členu 144 je opredeljena vnaprej izražena volja staršev:

“(1) Starši lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi vnaprej izrazijo voljo glede:

– osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo,

– sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb,

– posvojitelja ali

– skrbnika.

(2) Veljavnost vnaprej izražene volje staršev se presoja enako kot veljavnost oporoke v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje.

(3) Če se v naprej izraženi volji staršev razlikujeta, o upoštevanju volje presodi sodišče.

(4) Sodišče vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če ta ni v nasprotju s koristjo otroka.”

To pomeni, da je po družinskem zakoniku normalno, da se vnaprej izrazi volja staršev glede skrbi za otroka, kot nekakšna oporoka in jo bo sodišče ter socialna služba upoštevala, razen če bi sodišče ugotovilo, da je v škodo otroka. Domnevam, da bo sodišče presojalo tudi v primeru smrti samskega roditelja, ki ne želi, da bi starševsko skrb prevzel drugi roditelj, ki le-te prej ni izvajal. Kako bo to dejansko potekalo, pa bo pokazala sodna praksa.

Foto: Pixabay

1 misel o “Kaj bo z otroki v slučaju smrti staršev”

  1. Otrok pripada staršem!Definitivno!Ko pa eden od staršev umre,en starše ostane in njemu pripada!Ne odobravam da naj pripada starim staršem pa ce prav je na njih navezan!Stari starši ne more nadoknaditi pravih staršev!

Dodaj odgovor