Bolj zdrava prehrana zaradi prašičje kuge v Aziji

Svet je res majhen. V Aziji razsaja afriška prašičja kuga. Kitajcem manjka svinjine in zato se v Evropi draži prašičje meso. Pravijo, da naj bi se pri nas svinjina podražila od 20% do 60% zaradi pomanjkanja mesa prašičev.

Uživanje rdečega mesa, torej tudi mesa prašičev, ni priporočljivo, oziroma naj bi ga jedli v omejenih količinah. Mednarodna agencija za raziskavo raka, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije “rdeče meso razvršča v kategorijo verjetno rakotvornih snovi za ljudi, mesne izdelke pa v najvišjo kategorijo rakotvornih snovi za človeka”, so navedli na portalu Prehrana.si.

Rdeče meso naj ne bi jedli več kot dva do trikrat tedensko, vključno z mesnimi izdelki. Tudi uživanje belega perutninskega mesa bi naj omejili do trikrat tedensko, ribe pa naj bi bile na jedilniku najmanj enkrat do dvakrat tedensko.

Pomembna je tudi količina mesa. Med drugimi zanimivimi in koristnimi informacijami na portalu Prehrana.si navajajo: “Po naših podatkih prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanje rib prenizko. Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečni prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa zvišati delež rib.” 

Morda je ravno ta podražitev mesa priložnost, da preidemo na bolj zdravo prehrano. Saj poznamo, kako pomemben za preprečitev vrste bolezni je zdrav življenjski slog, ki poleg rednega gibanja zajema tudi zdravo uravnoteženo prehrano z veliko polnovrednih žitaric in zelenjave. V prehrano bomo vključili več stročnic. V mojem otroštvu in mladosti smo imeli meso na mizi samo ob nedeljah, pa smo kljub temu bili zdravi. Res pa smo imeli redno kuhano večerjo z mlečnim obrokom.

Verjetno je v tistem času brez hladilnikov bilo običajno, da so za večerjo bili žganci z mlekom, koruzni ali pšenični močnik z mlekom, pa farflči, ki so jim pri sosedu rekli knolči, pri moji stari mami pa usukanc. Fižol smo pridelali doma. Mama ga je zvečer namočila in naslednji dan skuhala. Jedli smo ga v juhi, v solati- rekli smo ji “mrzel fižol” in zabeljen fižol. Danes je poznanih veliko jedi s stročnicami. Pa še to – pred desetletji smo poznali samo fižol in grah, v nekem obdobju se je dobila v trgovinah tudi leča. Danes pa je tu še čičerika in različne vrste soje. Iz stročnic lahko pripravimo tudi odlične namaze. Uporabo mesa pa lahko zmanjšamo tudi tako, da pri receptih z mletim mesom del tega nadomestimo s sojinimi kosmiči.

Več informacij o zdravi prehrani je na portalu Prehrana.si na tej povezavi.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor