Bučke in moja buča

Nekoč sem poznala buče le kot krmo prašičem. Potem pa sem pri sorodnikih v Avstriji jedla cukete. Pri nas se takrat semena teh poletnih bučk ni dalo dobiti.

Naša semenarna je prodajala pod imenom jedilna buča seme podolgovate svetlo zelene buče. Danes pa dobimo v trgovini vse od semena do plodov najrazličnejših buč. Nisem vedela, da so užitne tudi surove in to v vseh obdobjih rasti – od mladih do zrelih.

Vsako leto poskrbim, da imam dve sadiki cuket, ki ne zavzamejo preveč prostora v vrtu, saj imajo grmičasto rast. Plodov pa je od dveh rastlin toliko, da jih imamo dovolj za vse poletje.

Spomladi ne vem, ali naj jih posejem takrat kot kumarice – na Marka ali kot fižol – na Florijana. Letos so mi ti svetniki tako hitro ušli, da je bila tu že Zofka, ko je seme bučk bilo še vedno v vrečici. Stopila sem do cvetličarn, a ni bilo več sadik. V zadrugi pa so imeli še nekaj Hokaido buč, ki mi niso všeč, saj naredijo predolge trte. Vzela sem preostalo sadiko brez oznake in eno z listkom “bela bučka”. Ko sem sadila, sem videla, da je ena sadika bila poškodovana, potem so jo dokončali polži. Ostala mi je samo ena.

Kmalu je začela cveteti s samimi moškimi cvetovi in tam nekje sredi julija še vedno ni bilo plodov, samo dolge trte tja čez tri grede.

Ko sem se odločala, da jo izpulim in vržem na kompost, se je pojavila prva bučka. V nekaj dneh je zrasla v veliko hruško. Zdaj pa je kar nekaj plodov, ki lepo napredujejo in po malem že zorijo. Nalivi, ki so bili v zadnjem času, jim škodujejo in plodovi pokajo.

Še vedno raste in se bohoti. Ušla mi je čez vrtno ograjo.

Tako sem čisto slučajno dobila Butternut bučo. Nerazpokani, zreli plodovi, ki obrani še na soncu pozorijo, se v kleti obdržijo pozno v zimo in so zanimiva sveža zimska zelenjava.

Dodaj odgovor