Migranti so med nami

Čušpajz in frika

Navadno ne razmišljamo o tem, kako vpliva politika z risanjem in postavljanjem mej na naša življenja. Normalno je, da se znotraj države ljudje pač selijo zaradi boljšega zaslužka oziroma gredo s trebuhom za kruhom. Pred nekaj več kot sto leti sta stara starša prišla s Kranjske na Koroško in tam ostala do smrti. S tem sta se po letu 1920 znašla v tujini, v Avstriji, kjer niti uradnega jezika nista znala.

Družina je imela tako narečje kot navade z Notranjske. Stara mama je bila iz okolice Postojne, dedi pa iz okolice Cerknice. Dedi je pripovedoval o lovu na polhe in o kontrabanterjih. Jedi so kuhali tako kot so jih doma, dodali pa so tudi koroške. Dedi je delal v gozdu in si je tam kuhal polento s friko. Kuhanje polente je bila prava umetnost. Ko je bila polenta kuhana, jo je zvrnil na drevesni štor, poravnal in pustil ohladiti. Potem jo je s sukancem narezal na kose. Te kose polente je potem pomakal v friko – stopljen sir.

Podobno kot se je zgodilo leta 1920 z razpadom Avstro-Ogrske in postavitvijo novih mej, se je zgodilo 1991 z razpadom Jugoslavije. Ljudje, ki so se prej selili znotraj svoje države, so si morali na novo urediti državljanstvo. Tako se je v naši družini pojavil Zagrebčan, ki se ima za Slovenca in je ohranil le malo od kulture staršev. Ena izmed teh stvari je čušpajz. . Ko se je priselil k nam, je omenjal jed čušpajz, ni pa znal pojasniti. kako se pripravi. Kmalu sem ugotovila, da gre za nekakšno enolončnico, v katero daš skoraj vse, kar najdeš v shrambi in hladilniku – od razne zelenjave do klobas.

Spoznavanje drugih ljudi in drugih kultur mi je bilo vedno zanimivo. Kljub vsej globalizaciji, ki je prinesla to, da lahko v vsaki prodajalni kupite enake stvari kot v Ameriki ali na Kitajskem, so pri drobnih malenkostih vsakdanjega živčjenja razlike že, če je nekdo iz sosednje vasi. Različnost nas bogati, če jo le hočemo sprejeti.

Foto: Pixabay

599 061 898719

Dodaj odgovor