FB – knjiga obrazov

Domnevam, da se snovalci facebooka sploh niso zavedali, kakšno knjigo obrazov so ustvarili.

Po eni strani to družabno omrežje omogoča, da si ljudje privzamejo lažno identiteto, se sktijejo za namišljen obraz in spustijo na plan vse nizkotno, česar s svojim imenom ne bi pokazali – od sovražnega govora do goljufij. Po drugi strani pa ta knjiga obrazov omogoča, da ljudje hote ali nehote pokažejo svoj pravi obraz. Z objavami, na kratko povedanimi stališči v zvezi z aktualnim dogajanjem ali pa s komentarji na objave drugih, se razkrije veliko stališč, predsodkov jn naravnanosti določenega obraza, o katerem sem prej imela drugačno mnenje. Marsikateri sokrajan, ki sem ga prej poznala le bežno, mi je postal zelo simpatičen, ko spremljam objave, ko prikazuje, kaj dela, kaj ga zanima.

Všeč so mi pohodniki, ki objavljajo fotografije s svojih pohodov. Občudujem stvaritve žensk, ki kvačkajo in pletejo. Sploh nisem vedela, da se še kdo ukvarja z ročnimi deli. Tudi ljubitelji cvetja so mi všeč.

Med drugim spremljam zudi popolne neznance, z drugega konca sveta, ki pišejo in poročajo o bolezni in zdravljenju.

Žalostna sem, ko ugotovim, da je v kakšnem znancu toliko sovražnosti in nerazumevanja. Če je tega preveč in če ga v realnosti ne poznam, ga odprijateljim, če pa je dejanski prijatelj ali celo daljni sorodnik, pač dam ukaz, da mi ne prikazuje objav.

Tako mimogrede naj povem še to, da je FB odličen pripomoček za iskanje ljudi. Tu sem našla stik z dopisovalci izpred več kot štiridesetih let, pa s tujim študentom, s katerim nisem več imela stika po vrnitvi v domovino. Našla pa sem tudi moje sorodnike, bratrance in sestrične, katerih večine osebno ne poznam.

Zanimiva je ta knjiga obrazov.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor