Ga je rešil angel?

Med drugo svetovno vojno je moj oče živel pri mami na območju Pliberka in tako bil vpoklican, danes bi rekli prisilno mobiliziran, v nemško vojsko. Po končanem usposabljanju na Bavarskem je vlak poln mladih vojakov odpeljal proti Rusiji.

Nekateri kolegi so preklinjali, drugi so molili, tretji so pisali neko molitev Marijine sanje in si jo všivali v plašč. Oče pa je razmišljal in iskal rešitev, kako bi se rešil nemške vojske in zbežal pred rusko fronto.

Domislil se je, da bi si poškodoval desno roko tako, da bi jo dal med odbijača vagonov, da bi mu jo zmečkalo. Šel je iz vagona na prehod do drugega in se odločal, da porine roko na odbijač, ko je k njemu pristopila neznana ženska. Začela se je pogovarjati z njim. Najprej mu je bilo nadležno, nato je sprejel pogovor. Spraševala ga je po sinu in ženi, po njegovem življenju na Koroškem. Dolgo je z njim govorila in ga pospremila nazaj v vagon.

Tako oče svoje namere ni uresničil. Je pa začel razmišljati in se spraševati, od kod je prišla ženska, saj je bil to vojaški transport in na njem ni bilo žensk. Razen tega bi s poškodbo roke na odbijačih tvegal, da bi od bolečine padel pod kolesa. Vero je ob težkem življenju izgubil že v otroštvu, tu pa se je spraševal, ali ga je rešil angel.

Mnogi, tako tisti, ki so molili kot tisti, ki so preklinjali, se niso vrnili s fronte. Njega je očitno spremljala sreča ali angel varuh, ali usoda, kdo ve…

Ko je res hudo in ko se človek znajde na skrajnem robu, se pojavi rešitev. Včasih je to dogodek, ki si ga ni mogoče pojasniti.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor