Ganljivo pismo

Med pospravljanjem sem našla stara pisma. Spomnila so me na čase, ko ni bilo interneta, telefon je bil na pošti, malokdo ga je imel doma. Ko sem med študijem prispela v Ljubljano, sem domov poslala kartico, da sem sporočila, da je vse v redu. Tu je pismo moža po soraj štiridesetih letih zakona, ki ga je pisal ženi iz zdravilišča. Če vemo, da je zakon bil sklenjen bolj kot pogodba, ker sta oba vedela, da potrebujeta zakonca in ne na podlagi velike ljubezni, je pismo še bolj zanimivo.

Draga žena,

najprej sprejmi pozdrave od mene in se ti zahvalim za pismo, katerega sem danes prejel. Veseli me, da je doma vse v redu. Tudi pri meni je vse v redu. Se kar dobro počutim. Imam kopanje. Samo do pasu smem v vodo. Imam tudi ščetkanje telesa, da se zbudijo živci. Stanujem v zdraviliškem domu soba 402. Stanovanje je zelo gosposko. Tu so vsi preko Zveze borcev. Srečal sem Ludvika , pa iz Slovenj Gradca in Mežice so, pa sploh iz vse Slovenije. Tako da mi ni dolgčas, imam se s kom pogovarjati. Odhod od tu imam 29. decembra ob 12. Če bo sin lahko prišel po mene in če bo cesta ugodna. Če bo sneg, pa grem na avtobus do Maribora. Draga Mici, kraj je tukaj zelo lep. Posebej maja mora biti tu lepo, ko je vse v cvetju. Lepo bi bilo, če bi skupaj bila tu. Draga Mici, sprejmi srčne pozdrave in poljube od mene. Pozdravi vse ostale doma. Mici, samo pazi na svoje zdravje. Nasvidenje 29. 12. Jakob

Bilo je spoštovanje in odgovoren odnos do zakonca in otrok. Ljudje niso hlepeli po mega užitkih, vedeli so, da si svojo srečo gradijo tukaj in zdaj. Njiju že dolgo, dolgo ni več. O njuni globoki ljubezni in prijateljstvu pa priča staro, orumenelo pismo iz zdravilišča.

Dodaj odgovor