Kaj nas zastruplja

Povedala sem že, da sem vrsto let delala pri diagnosticiranju otrok z razvojnimi motnjami. Na našo komisijo so bili napoteni tisti, ki niso bili uspešni v redni osnovni šoli, ali pa so na testu šolskih novincev dosegli prenizek rezultat. Te otroke je pregledala pediatrinja, psiholog je opravil teste, včasih je bila v komisiji tudi pedopsihiatrinja, pregledala je specialna pedagoginja, sama pa sem zbrala podatke o otroku in družini in sestavila socialno anamnezo. Pri večini otrok je šlo za “lažjo duševno prizadetost”, kot je bilo takrat opredeljeno, in nič drugega. Po nekaj letih pa je psiholog začel ugotavljati pri vedno večjem številu otrok prisotno minimalno cerebralno disfunkcijo MCD. Šlo je za motnje branja in pisanja, hiperaktivnost, motnje koncentracije.

Zadnja leta dela naše komisije za razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju skorajda ni bilo več koga, ki bi imel intelektualne sposobnosti na nivoju duševne prizadetosti, v šoli so bili neuspešni zaradi specifičnih učnih težav. Naloga strokovne komisije ni bila raziskovati, zakaj je takšna sprememba, prav bi pa bilo, če bi se znanstveniki poglobili tudi v to področje.

Zanimivo se mi zdi, da so za avtizem tako hitro okrivili cepljenje. Saj, za cepljenje je odgovorna država, ker ga je predpisala z zakonom. Cepljeni so skoraj vsi otroci, avtističnih pa je malo manj kot dva procenta. Študije kažejo, da cepljenje ne povzroča avtizma, vendar se proticepilci ne dajo in trdijo svoje dalje. Dokazano je vzrok v genetiki. Ne vem, koliko se vprašajo, kaj vpliva na gene. Vsi vedo, da so otroci cepljeni, sprašujem pa se, ali vedo, kje in s čim vse uživajo njihovi otroci plastiko. Mene je prav pretreslo, ko sem prebrala nekaj znanstvenih člankov o tem. Normalno se mi je zdelo, da uporabljam papir za peko, saj je vendar papir in še ekološki je – ima oznako. V člankih sem tudi prebrala, da se plastika iz skupine PFAS uporablja pri embalaži hitre hrane in pri škatlah za pico, ker ima to lastnost, da odbija maščobo. Pa sem pomislila, da pri nas tega ni, saj so škatle za pico iz navadnega kartona in maščoba “gre skozi”. Vseeno pa sem postala malo bolj pozorna. Nikjer ni navedeno, s čim je prevlečena kartonasta embalaža za peko zmrznjenega bureka. Ko sem malo bolj pogledala škatlo s krofi iz Hoferja, sem tudi videla lepo gladko prevleko. Najbrž ni čebelji vosek, kot bi v svoji naivnosti pomislila, če ne bi prebrala člankov o plastiki, zaradi katere so dobili odškodnino prebivalci doline ob reki Ohio. Firma, ki proizvaja PFAS pač ne bi plačala odškodnine, če bi bili prepričane, da ne škoduje zdravju.

Zdaj vidim to neopazno plastiko povsod. Okoljevarstveniki so dosegli, da se plastične vrečke umikajo. Vse več pa je plastike, ki je sploh ne vidimo in je nakaj samo po sebi umevnega.

Ta plastika je prisotna povsod. Živali jo zaužijejo s krmo in vodo, seveda je potem prisotna v mleku, jajcih mesu in zato v EU določajo normativ, koliko je sme biti, da ne ogroža zdravja. Plastika se iz telesa izloči, vendar to traja in lahko povzroči bolezni. O tem sem že pisala. Nihče ne pomisli, da ima povišan holesterol zato, ker so krofi v embalaži obloženi s plastiko in morda krofi brez plastičnega dodatka ne bi vplivali na holesterol. Enako je z mlekom in vsem ostalim, ki je v “kvalitetni”, sodobni embalaži. Ta plastika nam nudi toliko udobja in olajšuje vsakdanje življenje, da nikakor ne moremo sprejeti dejstva, da lahko zaradi nje zbolimo.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor