Kaj se dogaja v sociali

Ali sploh lahko komu zaupam, da mi bo hotel in da bo sposoben pomagati? Kje lahko dobim pomoč v stiski? To se sprašujem, ko berem članke z naslovi “Zaposleni v socialnih centrih »preobremenjeni, izčrpani, ne zmorejo več«, ali CSD pred zlomom: z motorko nad socialne delavce!” In se sprašujem, kaj hočejo doseči avtorji člankov. Na FB berem komentar, kjer je navedeno, da je zaposlena na CSD imela aroganten in nesramen odnos do stranke, ki je želela denarno pomoč. Prav je, da se na napake opozori.  Ni pa dobro, da se ustvarja taka podoba slovenske sociale. Center za socialno delo naj bi bil kraj, kamor pride človek po pomoč, ko je res v stiski. Kako se bo obrnil na CSD, če ima predstavo, da so tam neke zafrustrirane obupane ženske, ki so morda še ohole in vzvišene nad ljudmi v stiski. To ni dobro. Verjamem, da so težave. Mislim, da je približno deset let, od kar je bil vpeljan enotni informacijski sistem in je takrat bila za delo centrov to velika sprememba. Pristojne na ministrstvu je skrbelo, ali bomo uspeli izvesti nove naloge. Skrbele so jih nezadovoljne agresivne stranke. Pa je šlo – delali smo v izmenah in ob koncu tedna, ker sistem ni zdržal, da bi vsi centri bili hkrati na programu. V par tednih so uredili in je sistem normalno deloval, nihče ni ostal brez prejemka, do katerega je bil upravičen. Verjamem, da bodo tudi ob tej prenovi uredili, kot je potrebno. Poseben problem se mi zdi hitro menjavanje predpisov, zakonov, navodil. To je za zaposlene stresno.Prav tako pa tudi za občane. Zakoni se mi zdijo zelo zakomplicirani, vtis imam, da so snovalci zakonov na področju socialnega varstva preveč želeli biti pošteni  in pravični, pa so vse zelo zapletli.  Občan si težko izračuna, ali je upravičen do pomoči. Razen tega, da so pravice občanov vedno bolj pestre in razdrobljene, dobivajo centri  nove naloge.

Drugi problem je ZUJF – zakon ki ga je“na horuk” sprejela Janševa vlada pred petimi leti in močno omejila javno porabo. Znižale so se plače, znižale dnevnice, znižala kilometrina, povračilo za prihod na delo se je spremenilo –marsikdo ga je izgubil. Zakon, ki je bil zelo neprijeten in zadeva vsa področja, ki so povezana z javnim sektorjem, se je kljub menjavam vlade dobro obdržal. Ljudje pa vedno bolj nezadovoljni, na obeh straneh pisarniškega pulta. 

Tretji problem pa je verjetno v reorganizaciji centrov za socialno delo. Že pred tridesetimi leti, ko je bil ustanovljen zadnji CSD, je bil posvet o reorganizaciji. Skupnost CSD je izdelala študije in modele. Mislim, da se je nekaj že pilotno izvajalo, ali pa je  bilo tik pred izvedbo pilotnega projekta. Reorganizacija naj bi prinesla boljše  pogoje za strokovno delo.  Kljub temu pa gre za spremembe,  za novosti in dodatno negotovost.  Verjamem pa tudi, da se bo uredilo.

V sociali so sposobni ljudje najrazličnejših poklicev in različnih strokovnosti. Upam, da vsak dela to, kar zna- psiholog psihološke naloge, pravnik skrbi za izvajanje zakonov, socialni delavci pa socialno delo – le tega ne smejo pozabiti, kaj je njihovo poslanstvo in poslanstvo službe. Če se vsi zaposleni v sociali zavedajo, da so tu zato, da pomagajo ljudem v stiski, da jim ob upoštevanju predpisov in zakonov olajšajo težave, če znajo prisluhniti ljudem, zaradi katerih so in ne da izživljajo svojo moč, potem se jim ni potrebno bati ne medijskih afer niti nezadovoljnih strank in uporabnikov, kakor tudi ne, da bi morali delati v nemogočih razmerah.

 Foto:Pixabay

Dodaj odgovor