Kaj se zgodi, če pedagogu niste všeč

V mojem poklicnem delu sem napisala veliko poročil in mnenj o posameznikih in družinah. Izdala sem veliko odločb. Gotovo sem tudi koga povsem nehote prizadela in se na tem mestu javno opravičujem. Vedno sem se trudila delati skupaj z njimi, pošteno v dobrobit vseh udeleženih.

Danes se sprašujem, ali se strokovnjaki zavedajo teže svojih poročil in mnenj, ki jih pišejo o ljudeh v raznih postopkih. Sprašujem se, ali so prepričani, da pravilno in objektivno vidijo situacijo. Ja, gotovo so prepričani v objektivnost poročil. Ne bi smeli biti – gre za njihove subjektivne ocene. Najmanj, kar lahko naredijo, je to, da bi poročilo ali mnenje, preden ga dajo naslednji instituciji ali uradu v nadaljno uporabo in obravnavo, predebatirali z dotično osebo, o kateri pišejo.

Imela sem priliko videti poročilo šole o učencu in družini. Dobro, res zelo dobro poznam celotno situacijo in tu vidim, kako je v poročilu vse polno neresnic in te neresnice naj bi bile podlaga za izdelavo strokovnega mnenja ter ukrepanje. Zanima me, ali bi bilo poročilo enako, če bi šolski pedagogi vključno z ravnateljem vedeli, da bodo ljudje, na katere se nanaša poročilo, dobili v roke ta dokument.

Ne morem pristajati na domnevo, da bi to katerikoli pedagog lahko delal iz zlobe, pač pa iz neznanja in ker pač ima tak značaj. Verjetno pričakuje drugačen odziv staršev in otroka, Mislim, da imam opravičilo za zamegljeno in napačno “strokovno” opažanje. Pedagog pač vidi stvari po svoje, saj on ne živi z otrokom, tudi starše pozna iz kratkotrajnih stikov in si predstavlja, da ve vse o otroku, če pozna diagnozo.

Lahko razumem, da je defektologinja prizadeta. Ona ima neizmerno rada otroke, brez pomišljanja stisne deklico v objem, da jo potolaži. Otroci sami pridejo k njej po tolažbo, ko jim sošolci nagajajo. Tu se pa pojavi fant, ki že dve leti prosi, da mu ne bi bilo več potrebno hoditi na ure dodatne strokovne pomoči k specialnim pedagogom – ona se pa tako trudi z njim. Seveda je užaljena, saj je najprej človek in hudo je, če nam kdo sporoča, da ni rad z nami. Takemu se je pač potrebno maščevati.

Sprašujem se, kakšnih lekcij bodo še morali biti deležni ti ljudje, da se bodo začeli zavedati teže poročil in mnenj ter svoje odgovornosti.

Morda bi tudi strokovnjaki morali na svoji koži občutiti, kako je, če te drugi presojajo, o tebi poročajo ter predlagajo ukrepe in določajo, kako moraš ali pa ne smeš živeti.

Ob vsem skupaj pa verjamem, da obstajajo tudi dobri pedagogi, dobri učitelji, dobri socialni delavci, psihologi, ki so osebnostno zreli, ki znajo ločiti svoj ego od rezultatov dela in ki opravljajo svoje delo res strokovno tako, da ne pozabijo na vse udeležene, predvsem pa se zavedajo teže in pomena svojih besed.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor