Pravilen odgovor?

Poznamo, da avtisti razumejo vse dobesedno. Kaj to pomeni, kako se to kaže?

Lahko bi rekla, da je prav vzorčni primer dobesednega razumevanja vprašanja naslednji primer: fant osmošolec se uči državljansko kulturo in etiko. V učnem načrtu je med drugim navedeno: učenec pozna ime aktualnega predsednika države in predsednika vlade. Mama to prebere in fant, ki navdušeno spremlja dnevno domačo politiko, takoj odgovori: “Borut in Marjan”. Bil je prav presenečen, ko mu je mama pojasnila, da je potrebno povedati ime in priimek. Nikakor ni razumel, zakaj piše samo ime, če je potrebno povedati ime in priimek.

Ne vem, kako bi v šoli ocenili tak odgovor. Prijazen učitelj bi verjetno postavil podvprašanje. Če bi povprašal po priimku, bi bilo dobro, če bi pa rekel: “Povej celo ime”, bi bil otrok zmeden, ker je jasno, da je Borut celo ime, prav tako Marjan. Avtistu se sploh ni enostavno pogovarjati.

Z leti se tudi človek z motnjo avtističnega spektra nauči razumeti razne fraze in površno izražanje, kot je v primeru imena v učnem načrtu. Vse se mora naučiti. Res pa tudi, ko ugotovi, da se mu večkrat zgodi, da enostavne stvari razume narobe, začne v marsikaj dvomiti in postane negotov, ker ne ve, kaj je sogovornik mislil.

Ta primer dobesednega razumevanja povedanega ilustrira komunikacijsko motnjo med nevrotipskim in avtistom. Tak odgovor bi učitelj lahko razumel kot zafrkavanje s strani učenca. Spomnila sem se tudi zgodbice, ki so jo tajnice pripovedovale kot šalo, čeprav je bila resnična. Pred precej leti je Uradni list izhajal na nerazrezani tiskarski poli in je bilo potrebno po vrhu – pregibu prerezati, da se je dalo obračati liste. V nekem podjetju je računovodja rekel tajnici naj razreže Uradni list, ko je prinesla pošto. Tajnica je ubogljivo vzela škarje in ga razrezala na drobne koščke. sodelavci pogosto razumrjo take nerodnosti kot prevokacije, če ne vedo, da gre za dobesedno razumevanje.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor