Zakaj so se nekatere državne štipendije znižale

 

V predhodnem zapisu sem se čudila, da ljudje ne poznajo sistema državnih štipendij. ko sem navedla:

“Večini se zdi štipendija 35 EUR mesečno sramotno nizka. Preseneča me, da ljudje, med avtorji komentarjev so tudi univerzitetno izobraženi, ne poznajo sistema državnih štipendij. To, da bo dijakinja dobivala štipendijo 35 EUR kaže na dejstvo, da njena družina ni ravno revna in sicer znaša neto dohodek na družinskega člana od 545,99 do 576,89 EUR mesečno. To pomeni, da ima štiričlanska družina mesečni dohodek 2.183,96EUR. Če pa bi štiričlanska družina imela cent več kot 2.307,56 EUR dohodka mesečno, pa dijakinja do državne štipendije sploh ne bi bila upravičena. Tako pač je s cenzusi. Razen tega, če nimaš denarja, je tudi 35 EUR nezanemarljiv znesek. ”

Ja, to je delna resnica žalosti Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Sistem socialnovarstvenih prejemkov iz javnih sredstev je zelo zapleten in marsikdaj prizadetim težko razumljiv. Snovalci zakona so želeli biti pravični, vodilo jih je načelo NAJ DOBI POMOČ TISTI, KI JO RES POTREBUJE in načelo POMOČ NAJ DOBI TISTI, KI JE V STISKI BREZ LASTNE KRIVDE in še načelo NAJ SE SOCIALNOVARSTVENI PREJEMKI NE KOPIČIJO, zato se pravice uveljavljajo po določenem vrstnem redu. Vsa ta načela se zelo lepo slišijo in najbrž ni poštenega Slovenca, ki bi jim nasprotoval. Vendar pa se tu pojavljajo vprašanja in pomisleki.

Prenekateri dijak, ki je že preteklo šolsko leto prejemal najvišjo štipendijo v znesku 95 evrov mesečno, je presenečen ugotovil, ko je dobil novo odločbo, da bo v prihodnje štipendija za 15 evrov mesečno nižja. Dijak  ni mogel razumeti, od kod ima družina več dohodka, saj se v družini ni nič spremenilo. Potem so se starši lotili brati odločbo v upanju, da je socialni informacijski sistem morda našel, da jim je morda kdo podaril kakšno večjo vsoto, ali pa so lastniki delnic, za katere ne vedo. Z informacijskim sistemom socialnega varstva na podlagi zakona dobijo centri za socialno delo med drugim podatke o premoženju in dohodkih občanov od 28 upravljavcev zbirk osebnih podatkov. Kmalu so starši ugotovili, da je v odločbi res vse razloženo. Za vsak slučaj pa so šli še povprašat na center za socialno delo. No, vsaj prijazne so bile strokovne delavke in sodelavke CSD.  Nižja štipendija je posledica dviga denarne socialne pomoči, katere pa družina nima – ampak lahko bi jo imela, Zaradi vrstnega reda uveljavljanja socialnovarstvenih prejemkov bi družina lahko pred štipendijo uveljavila še pravico do denarne socialne pomoči, tako pa se upošteva fiktivni prejemek.

Zakon je z vsemi dobrimi nameni bil že velikokrat spremenjen in za povprečnega državljana je težko razumljiv.

Za vzorec zapletenosti zakona si poglejte naslednji člen:

“7. Povečanje dohodka

16. člen

(1) Dohodek, ugotovljen po prejšnjih členih, se poveča za fiktivno ugotovljen dohodek v višini:

1.      posredno ugotovljenega dohodka in prejemka, ko se ugotovi, da oseba v določeni višini plačuje za blago ali storitve, česar z ugotovljenim dohodkom ne bi zmogla;

2.      fiktivno določenega dohodka zaradi upoštevanja premoženja skladno z 19. členom tega zakona;

3.      pravice iz javnih sredstev, do katere je oziroma bi bila oseba upravičena, če jo je oziroma bi jo skladno z vrstnim redom iz 7. člena tega zakona uveljavljala pred uveljavljanjem pravice iz javnih sredstev, ki jo uveljavlja;

4.      denarne socialne pomoči, ki bi jo prejemala oseba iz 10. člena tega zakona, če pri njej ne bi bil ugotovljen krivdni razlog skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

(2) Določba 2. in 4. točke prejšnjega odstavka ne velja pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

(3) Dohodki iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se upoštevajo na letni ravni, razen pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ko se ti dohodki upoštevajo po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke.

(4) Pri upoštevanju državne štipendije po 3. točki prvega odstavka tega člena se upošteva višina državne štipendije, kot je določena v 11. točki prvega odstavka 12. člena tega zakona.”

Celotni zakon si lahko preberete tu:  http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4780

Čudila sem se, zakaj je v ljudeh toliko jeze in sovraštva. Ne vem, morda pa nimajo dobrih izkušenj z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev.

 

 

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor