Kam z otroki v počitnicah

V času mojega otroštva so počitnice trajale od 20. junija do 5. septembra. Počitnice so bile daljše in še pozimi dva tedna, saj smo imeli pouk tudi ob sobotah. Poletne počitnice so se zdele neskončno dolge. Nihče se ni spraševal, kje bodo otroci, kaj bodo delali. Takrat je bilo veliko mam doma. Otroci pa smo se družili in igrali.

Kasneje, ko je postalo normalno, da so ženske tudi zaposlene, tudi nihče ni videl problema počitniškega varstva. V soseski je bilo dovolj vitalnih starejših žensk, ki so lahko popazile na manjše otroke, po drugi strani pa so starši zelo hitro ocenili, da so otroci lahko sami doma, pa še kosilo so pripravili za družino. Precej običajno je bilo tudi, da so otroci šli na počitnice k starim staršem.

Danes so odnosi bolj odtujeni, stari starši veljajo za vzgojno nesposobne, ki razvajajo otroke in sploh ne vedo, kaj je prav. Tako kot se je bolezen in umiranje umaknilo v bolnice in zavode proč od družin, tako se tudi starejše ljudi umika od otrok. Starši vozijo svoje otroke celo 40 km daleč v počitniško varstvo, kot smo lahko brali lani v odmevnem mariborskem primeru. Sprašujem se zakaj. Verjetno ne zaupajo ljudem v domači vasi.

Po drugi strani je vprašanje, koliko so se otroci sposobni sami zaposliti. Že v najrosnejši starosti. ko gredo tam pri 1 letu starosti v vrtec, imajo strukturiran dan z vodenimi dejavnostmi. Za vsakega otroka skrbijo tako rekoč štiri osebe – čistilka skrbi za čistočo prostorov, kuharica skrbi za hrano, vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice pa skrbita za igro in dobro počutje. Njihova igra je velik del dneva vodena.

Po Sloveniji je vrsta počitniških dejavnosti in varstev. Centri za socialno delo, društva prijateljev mladine imajo razne programe, kot na primer Uživaj dan in ne bodi sam, potem športna društva izvajajo poletne kampe za svoje člane in spet druga vidijo priložnost za predstavitev svoje dejavnosti in pridobivanje novih navdušencev. Seveda pa praviloma vse to stane ne glede, ali je izvajalec društvo ali zasebna firma. Saj tudi šola ni zastonj, čeprav je brezplačna. V kapitalizmu se pač dela za denar.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor