Kaznuje, kdor ne zna vzgajati

Konec pouka, podelitev spričeval. Čas, ko se podarjajo darilca in darila hvaležnosti, darila kot nagrada in kazni za slab uspeh. Darilca hvaležnosti dobijo prijazne in hude učiteljice, darila za nagrado odličnjaki, kazni pa vsi s slabimi ocenami. Danes bom spregovorila o kaznih.

V Zvezdici zaspanki je Boter Mesec rekel: “Kazen mora biti, kazen je vzgojna!” Prepričana sem, da kaznujejo tisti, ki so v vzgoji nemočni, ne znajo otroka pripraviti do tega, da bi ravnal tako, kot želijo. Ker jim otrokovo ravnanje ni všeč ali, ker jim rezultat celoletnega ravnanja v primeru šolskega uspeha ni všeč, si svojo jezo ohladijo tako, da otroka kaznujejo. Kaznujejo, ker ne znajo vzgajati.

Starši, ki mislijo, da se vzgaja s kaznijo, so pri tem zelo izvirni. Najpogosteje sem srečala telesno kazen – od zaušnice do pretepanja “pade, kamor pade”. Manjši otroci so imeli modrice na zadnjici, večji pa kjerkoli in večji so navadno rekli, da so padli – prijatelju ali kakšnemu sorodniku so zaupali pravi vzrok modric. Z zdravnikom, ki je delal v otroški ambulanti nisva bila tolerantna do tepenja in so v primerih modric bili izpeljani ustrezni postopki.

Kot sem rekla so starši pri kaznovanju izvirni. Ena najpogostejših kazni je odvzem elektronike. To je lahko povsem neškodljiv in več ali manj nesmiseln ukrep, ki pa lahko pri katerem mladostniku izzove nepredvidljive reakcije. Znan je primer fanta, ki so mu zvečer odvzeli računalnik in telefon, ker sta starša ocenjevala, da zaradi gledanja video posnetkov zanemarja svoje obveznosti. Ponoči je najstnik neopazno zapustil stanovanje in izginil v neznano. Od takrat je minilo par let. Nikomur se ni javil, nihče ga ni videl. Ali se je splačalo tako kaznovati?

Priljubljena kazen je prepoved udeležbe na kakšni prireditvi. Primer srednješolke, ki je imela en popravni izpit. Zelo si je želela iti s prijateljico na množično športno prireditev, ki vklučuje tudi koncert, skratka zabava eno popoldne in večer. Za kazen ji tega niso dovolili. Kot da se bo potem raje učila. Bila je zelo prizadeta. Kot pridna in poslušna hči, ni pobegnila od doma, vendar se tudi za popravni izpit ni učila in je pustila šolo ter se pri osemnajstih odselila od doma. Zaposlena je kot delavka brez poklica.

Še bi lahko naštevala vrsto kazni in primerov. Pri vseh gre za to, da je nekje nekaj spodletelo in sedaj so starši jezni. Svojo jezo sprostijo s kaznovanjem, ki pa zelo pogosto izzove neželene reakcije pri mladostniku. Kakšno ravnanje bi bilo ustreznejše? Najprej bi morali starši svojo jezo pomiriti drugače, npr. s sprehodom. Potem pa je potreben temeljit pogovor z mladostnikom, potrebno je preanalizirati, zakaj je prišlo do neuspeha in kaj se da napraviti, da se stvari spravijo v red.

Na vse zadnje pa tudi če je potrebno ponavljati razred ali letnik, ne bo konec sveta. Mar ni bolje, da ga imate eno leto dlje doma kot dijaka srednje šole, kot pa da izgubi zaupanje v vas kot starše. Otrok, mladostnik ne uživa ob šolskem neuspehu. Doživlja hudo stisko. Kje naj išče oporo in razumevanje, če se starši obnašajo do njega jezno, skoraj sovražno? Razmislite, preden kaznujete.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor