Kdo skrbi za pravice delavcev

Pisala sem že o zgodbici s Facebooka, ki se je dotaknila src premnogih ljudi – o velikodušnem direktorju, ki je delavki po dvajsetih letih predanega dela dal tri dni dopusta, čeprav je prosila samo za en dan. Zapisano je očitno vznemirilo bralce. Vseh komentarjev je v 18 urah preko 300, delitev je 400 in reakcij 3000 Bolj kot zgodbica so pomembni in pomenljivi komentarji. Veliko je takšnih, ki čestitajo prijaznemu direktorju. Poglejte nekaj tipičnih:

Tina: Joj, če bi bila večina šefov tako normalnih  Da ima sposobnost, da vidi pred seboj človeka, ne pa robota, ki ga je treba privit do konca njegovih zmogljivosti in na njemu prepucavat svoje oblastniške ambicije. Bravo! V tako podjetje grem takoj delat.

Romana: O, pri meni pa je šlo za 14 dni dopusta in ob odobritvi še primopredaja, ker sem hkrati dobila odpoved.
Ful lepa izkušnja, ker me je motivirala, da grem na dolg dopust in da razmislim o svoji karieri.

Simona: Dober človek prepozna dobre ljudi…žal pa je vse prevečkrat obratna zgodba in tudi na dopustu nekateri nimajo miru

Felix : Veste, poznam podobno zgodbo prijatelja. Ne hodi na bolniške, ne hodi na dopuste in dela nadure. Opazil sem da ga daje paranoja: češ če grem na dopust ali na bolniško bom odpuščen. Mogoče pa ta paranja tudi ni odveč. Dela v velikem podjetju, preveč obvlada svoje delo in stroko. Tako preveč, da ga izsiljujejo in izkoriščajo in ko se je nekoč boril za boljšo plačo je doživel mobing.

Rosana: Še obstajajo sočutni ljudje in direktorji.Mene je naš direktor in tudi lastnik presenetil s 500 eur,ker sem imela zelo dolgo zdravljenje in zaradi tega tudi skromen dohodek,ker sem zaradi bolezni zaposlena samo 4 ure.Njegov odgovor je bil,da mi daje to od srca in da bo on to hitro dobil nazaj,meni bo pa veliko pomagalo.Hvaležna je premila beseda za tako gesto.❤

Komentarji odražajo položaj delavcev, ki so povsem nemočni. Vtis je, da so njihove pravice odvisne od dobre volje direktorja. Pričakovala bi, da se bodo v naši sedanji ureditvi delavci veliko bolj zavzeto povezovali v sindikat. Bojim se, da ne poznajo dejanske vloge sindikata. Wikipedija pravi: Sindikat je pri nas prostovoljna množična organizacija zaposlenih, katere cilj je zaščita zaposlenih. … Sindikat omogoča delavcem, ki se preživljajo z delom za delodajalca, da se kolektivno in zato učinkoviteje kot razdrobljeni na posameznike borijo za dostojno plačilo za opravljeno delo, za varne in zdrave delovne razmere ter za druge delavske pravice. Sindikalno geslo je: “Združeni smo močnejši!”  “

Iz prej omenjenih in gornjih komentarjev se vidi, da delavci ne poznajo svojih pravic. Delavka, ki je bila dolgo na bolniški je dobila 500 €. Po kolektivni pogodbi za javni sektor je to pravica delavca, da dobi pomoč – mislim da v višini minimalne plače.

Od socialistične ureditve je minilo skoraj trideset let. Lahko sklepam, da je tri četrtine delavcev takih, ki v času socializma še niso bili zaposleni. V socializmu smo vsi bili člani sindikata. Sindikat je organiziral nabavo ozimnice, kakšen izlet, novoletno zabavo, letovanje. Zaradi samoupravljanja je bil vtis, da so se delavske pravice urejale v delavskih svetih in sindikat te vloge ni imel. Stavke so bile maloštevilne.

Sedaj je kar nekaj različnih sindikatov. Članstvo ni obvezno, čeprav bi bilo precej bolj nujno, kot je bilo nekoč. Ljudje pa še vedno mislijo, da je vloga sindikata nabava ozimnice. Vodstva firm si lahko privoščijo kratenje pravic, če je delavce strah za zaposlitev in če se jim zdi prijazno, da se jim dodeli tri dni dopusta. Dokler delavci ne bodo spoznali, da jih povezovanje v sindikat lahko zaščiti pri uveljavljanju pravic, se bodo kapitalisti ali lepše rečeno delodajalci okoriščali na njihov račun.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor