Koroška dečka

Spet se je pojavila informacija o borbi za pravice starih staršev do skrbi za otroke pokojne hčerke. To me je napeljalo na razmišljanje:

Konec leta 2015 se je v Velenju zgodila tragedija in sicer 27. decembra naj bi po poročanju Velenje.com moški zadavil partnerico in mater svojih dveh dečkov ter mrtvo pripeljal v zdravstveni dom. Predšolska otroka, ki sta ostala sama, so k sebi v Pameče pri Slovenj Gradcu vzeli stari starši – starši pokojne matere. Babica je želela tudi uradno postati rejnica tema otrokoma, vendar ni dobila dovoljenja s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Marca 2016 je pristojni CSD Velenje otroka odpeljal v usposobljeno rejniško družino z dovoljenjem za izvajanje rejniške dejavnosti. Stari starši niso dobili naslova, kam sta bila otroka odpeljana. Vse je bilo po predpisih in v skladu z zakonom. Vtis imam, da je odpovedala komunikacija med užaloščenimi in zaradi smrti prizadetimi starimi starši ter strokovnimi delavci. Ko se prične borba, komunikacija ni več možna.

Babica je iskala pravico na upravnem in na vrhovnem sodišču, ki je oktobra 2016 ugotovilo, da je njej in otrokoma bila kršena ustavna pravica do družinskega življenja. CSD je odločil, da se otroka namestita v rejništvo in ker ona nima doboljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, so otroka namestili v družino z ustreznim dovoljenjem ministrstva. Ugotovili so kršitve, hkrati pa ni bilo nič narobe. Na Vrhovnem sodišču so zapisali “Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je tožnici za uresničitev namestitve otrok pri njej v rejništvo zagotovljen drug postopek, v katerem ji je dana možnost izkazati pogoje za opravljanje rejništva”. Več preberite tu.

Pravico do skrbi za vnuke je babica iskala tudi na evropskem sodišču za človekove pravice, a je bila pred enim letom zavrnjena, ker še niso zaključeni vsi možni postopki v Sloveniji.

Babica je na ustavnem sodišču vložila predlog za ustavno presojo. V letu 2017 je CSD Velenje bil postavljen za skrbnika za zastopanje otrok v postopkih pred sodiščem, vendar isti CSD tudi vodi postopke za zaščito otrok in bi lahko prišlo do nezdružljivosti vlog. Zato je Ustavno sodišče pred par dnevi postavilo kolizijskega skrbnika, to pomeni skrbnika zaradi navzkrižja interesov za zastopanje v konkretnem postopku. Interese otrok naj bi kot skrbnik zastopal znan odvetnik.

Žalostna zgodba, ki se ne bi smela odvijati tako, kot da se vlečejo šahovske poteze. Žal imam premalo podatkov in informacij, da bi lahko presojala odločitve. Vem le, da se odnosi ne urejajo s pravom, pač pa s pogovori, s človeškim pristopom, z razumevanjem stisk. S pravom se uveljavljajo pravice in se dokazuje, da je vse narejeno po predpisih. Da imajo vpleteni čiste roke in mirno vest.

Če predpostavljam, da je bila ocena, da babica ne more biti rejnica, pravilna, ne vem zakaj ne more biti skrbnica, saj oče iz zapora ne more izvajati starševske skrbi. Pa četudi to ni možno, ne vem, zakaj ne moreta biti otroka v rejništvu v bližini – tri mesece, takrat, ko sta bila najbolj prizadeta zaradi izgube hčerke, sta v celoti skrbela za vnuka. Zdaj pa imata omejene obiske. Meni bi se zdelo smiselno, da stara starša prepričam, da bodo veliko srečnejši, če bodo imeli pogoste stike, otroka bi lahko prihajala na počitnice, vikende. Za vsakdanje zoprnosti kot je skrb za šolo in vse drugo, pa naj skrbijo mlajši in vitalnejši rejniki.

Tako bosta zapravila ogromno denarja in živcev. Izid pa je negotov, predvsem pa jima nobeno sodišče ne more povrniti časa, ki ga nista mogla preživeti z otrokoma. Odvetniki seveda vzpodbujajo reševanje zadev po pravni poti. Na sodišču zmaga boljši odvetnik. Če gre za tožbo proti instituciji pa je izid še bolj negotov.

Prikazna slika je simbolična – na njej sta neznana otroka.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor