Maske avtistov

Ljudje z Aspergerjevim sindromom skrivajo svoje posebnosti. Otroci ne želijo odstopati od vrstnikov in to velja tudi za avtistične. Čeprav ima avtistične posebnosti, se želi družiti s sošolci, hoče biti normalen. Celo tike uspe nekako nadzorovati, oziroma “pohmka” navznoter, kot sam reče. Bolj ko se mora v šoli kontrolirati, tem hujši izpad ima potem, ko pride domov v varno okolje, kjer se mu ni potrebno skrivati za masko.

Poznan mi je primer, ko si je šolski specialni pedagog nadvse želel sprovocirati Mihca avtističnega otroka, da bi imel “meltdown” v šoli, da bi videl kako izgleda otrokov izpad, kako je videti, ko izgubi kontrolo nad sabo. Upravičeno se starši sprašujejo o strokovnosti takega defektologa.

Nadaljni problem je, ko hoče biti osebje prijazno in hočejo sošolce pripraviti na sprejemanje drugačnih, sošolce, ki ga poznajo že najmanj štiri leta in ga sprejemajo takšnega, kot je – nekateri prijateljujejo z njim, drugi mu nagajajo. Mihec je bil pred diagnozo pač eden izmed učencev. Med sošolci je bil sprejet. Vabili so ga na praznovanja rojstnih dnevov. Po diagnozi pa je potrebno, da se primerno obnašajo do posebneža. Tudi najboljši prijatelj se je odtujil. Mihec ne želi odstopati, ne želi, da se omenja diagnoza, noče biti drugačen. Da bi bila dobra komunikacija med šolo in starši ima posebno beležko, kamor mu učiteljica vsak dan piše sporočila staršem. Drugi učenci nimajo beležk. Nihče ne pomisli, da Mihec ne želi biti Miha avtist in, da ga je sram, ko učiteljica piše sporočila in to v času elektronskih komunikacij. Čeprav je tih deček, ga učiteljica pred razredom ošteva in izpostavlja kljub temu, da so v njegov individualiziran program zapisali kot eno izmed nalog “krepitev pozitivne samopodobe”. Mihec pa bi rad bil samo enak med enakimi brez tega, da prijazna učiteljica v razredu otrokom naroči, naj si sedaj zatisnejo ušesa, da bo Mihec lahko govoril.

Vseh teh dobronamernih nerodnosti in napak pa se jim pravzaprav ne sme zameriti. Če pomislimo, da si niti dva avtistična otroka nista enaka in da je letos v redne osnovne šole vključenih 186 avtističnih otrok oziroma na 1000 nevrotipskih je eden avtističen, kako naj se znajo primerno obnašati do tega redkega posebneža. Podobne zgodbe lahko preberete na portalu The Mighty. Morda bi tudi strokovnjakom koristilo, če bi brali tuje bloge z izpovedmi avtističnih posameznikov in družin.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor