Mikrobi za zdravje

Ali veste, zakaj je koristno uživati čim več vlaknin, ki so v polnozrnatih žitaricah, stročnicah, oreščkih, zelenjavi in sadju?

Znanstveniki razkrivajo pomen koristnih bakterij v naših prebavilih, ki jih hranimo z vlakninami. Presenetljiva je informacija, da je v našem telesu več mikrobov, kot imamo lastnih telesnih celic. Meni se zdi prav neverjetno. Z bakterijami oziroma mikroorganizmi živimo v prijaznem sožitju.

Berem zapise zagovornikov zdravljenja avtizma, ki govorijo o parazitih. Ne vem, kaj imajo v mislih, saj jaz poznam kot črevesne parazite gliste in trakuljo. Res pa znanstveniki ugotavljajo povezave med črevesno mikrobioto, kjer ne gre za parazite, pač pa za mikroorganizme, ki so v simbiozi, sožitju z nami in so koristni za telesno ter duševno zdravje. Več kot sto milijard bakterij prebiva samo v našem debelem črevesu in to je tako imenovana mikrobiota. Kombinacija in količina teh mikrobov v črevesju je pri vsakem posamezniku drugačna – pravijo, da je tako kot prstni odtis, nista si dva enaka.

Na portalu Prehrana.si sem prebrala zanimiv članek o ugotovitvah raziskav o povezavi mikrobov, ki živijo v nas in telesnim in duševnim zdravjem. Navajajo, da “lahko ima porušeno ravnovesje med bakterijskimi združbami nevarne posledice za naše zdravje in lahko privede do številnih zdravstvenih težav, med drugim debelosti, metabolnega sindoma, sladkorne bolezni tipa 2 in duševnih motenj.“ Si lahko zamislite, da se redite in imate povišane vrednosti trigliceridov v krvi ali diabetes zato, ker nimate dovolj pravih mikroorganizmov v črevesju!

Nadalje mi je presenetljiva povezava med mikrobioto v črevesju in depresijo. “…zahodnjaška prehrana, bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami ne povzroča le debelosti in z njo povezanih težav, temveč tudi depresivne motnje. Danes vemo, da je za to kriva naša mikrobiota, saj lahko efekt kratkoročno izničimo z antibiotičnim zdravljenjem. Vemo pa tudi, da antibiotiki dolgoročno stanje še poslabšajo, dolgoročno izboljšanje depresivnega razpoloženja pa lahko dosežemo z izboljšanjem prehranskih navad. Študije so namreč pokazale, da prehrana, bogata z vlakninami (polnozrnatimi žiti, stročnicami, oreški ter sadjem in zelenjavo) zmanjšuje intenziteto in pogostost simptomov depresije in prvi korak k izboljšanju našega počutja.”

Te ugotovitve pojasnjujejo, zakaj se potem, ko jemo zelenjavo, bolje počutimo, o čemer sem že pisala.

Glede na ugotovitve projekta MyNewGut, ki so opisane v članku, do katerega lahko pridete na tej povezavi, VPLIV ČREVESNE MIKROBIOTE NA TELESNO IN DUŠEVNO ZDRAVJE – PROJEKT MYNEWGUT na portalu Prehrana.si, lahko zaključim, da bodo starši naredili največ koristi svojim otrokom tako avtističnim kot nevrotipskim, če bodo poskrbeli za uravnoteženo zdravo prehrano z veliko vlakninami in zdravimi maščobami.

Za vse, ki se ukvarjamo s preveliko telesno težo pa je omenjeni članek dodatna spodbuda za spremembo prehrane. Delam na tem, da bom škrobna in sladka živila nadomestila z raznimi kašami – ajdovo, proseno in ješprenj in zelenjavo. Meso pa bom nadomestila s stročnicami Tu gre za dvojno korist – ta živila so manj kalorična, kaše dajo daljši občutek sitosti, druga korist pa je pozitiven učinek na črevesno mikrobioto. Maščobe z nasičenimi maščobnimi kislinami sem pa že pred časom nadomestila z oljčnim oljem.

Vir: Prehrana.si

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor