Moped in ljubezen

Jutri bo srečanje Tomosovih oldtajmerjev. Verjetno bo zanimiv pogled na stare mopede, ki se bodo peljali od Slovenj Gradca proti Vitanju. Ponosni lastniki starih mopedov si bodo v Vitanju, majhnem naselju pod pohorskimi griči, ogledali vesoljski center – Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Gotovo bo enkratno doživetje.

Tam nekje konec 60. let preteklega stoletja so bili Tomosovi mopedi kar nekaj imenitnega. Moj svak je imel svetlomodrega. Kot sopotnica sem se z njim peljala na obisk k sorodnikom na Koroško preko meje. Najdlje pa sva se peljala iz Dravograda preko Šentilja v Avstrijo. To je bilo pravo potovanje.

O takšnem mopedu je takrat sanjal vsak fant. Po nekaj mesecih dela, si ga je lahko nabavil in se z njim postavljal dokler, da je privarčeval dovolj za avto.

Foto: Tomosov moped (Koroška danes)

Zgodilo se je tudi, da je moped bil žrtev maščevanja. Zgodilo se je pred dobrimi petdesetimi leti, ko je mlado dekle Mojca imela sodelavca Franca, s katerim je imela ljubezensko razmerje. Čisto resno sta “hodila”. Pri njej je marsikdaj ostal pozno v noč. Tako kot večina delovnih fantov je tudi on imel Tomosov moped. Seveda je bil moped parkiran pred Mojčinim domom ves čas Francovega obiska. V Mojco je bil zagledan in jo je osvajal tudi sodelavec Stanko. Njeno srce je bilo samo za Franca. Stanko je v svojem ljubezenskem hrepenenju večkrat hodil okoli Mojčinega doma. Neke noči ali bolje ranega jutra, ko je Franc odhajal od Mojce, mu moped kljub vsem prizadevanjem ni vžgal. Ni mu preostalo drugega, kot da je svoj moped rinil do prvega mehanika. Strokovnjak je kaj hitro ugotovil, da je nekdo vsul sladkor v rezervoar za gorivo. Ni bilo težko ugotoviti, da se je razočarani Stanko na tak način maščeval tekmecu, ki je imel več sreče pri Mojci.

Časi se spreminjajo in mi z njimi. Spomini pa ostajajo.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor