Nasilje

Primer ljubljanskega ravnatelja še vedno buri duhove. Danes je v Dnevniku objavljena predzgodba. Kot kaže, se je nasilje odvijalo že pol leta prej, pa šola ni reagirala. Poznano mi je, da je že pred dobrimi petimi leti obstajalo navodilo šolam za ravnanje v primeru družinskega nasilja, pa sem malo pogledala, kako je z medvrstniškim.  Zavod za šolstvo RS je pred dvema letoma izdal  Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojnoizobraževalnih  zavodih. Inštitut za kriminilogijo pri pravni fakulteti v ljubljani je prav tako leta 2016 objavil  Osnove sistemskega pristopa k medvrstniškemu nasilju in evalvacija projekta NasVIZ : priročnik št. 1.

Obe navodili sta novejši, zato sem iskala dalje.  Pa sem našla 200 strani obsežno gradivo  Šole za Ravnatelje Nasilje v šoli,  Opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obravnava iz leta 2009.  Torej ravnatelji in učitelji na njihovih šolah poznajo razne oblike nasilja in tudi postopke v zvezi z obravnavo nasilja in zaščite žrtev.  Ne vem, zakaj razredničarka ni reagirala, ko je izvedela za nadlegovanje, ampak zagotovo tu ni bilo ničelne tolerance.   Že sum na nadlegovanje bi moral biti zadostno opozorilo učiteljem, ki so spremljali otroke, da bi bili bolj pozorni na to, kaj se dogaja v bazenu in kako je z dekletom, ki je že bila žrtev nadlegovanja.  Bojim se, da kljub vsem navodilom in protokolom ravnanj še vedno ne prepoznamo spolnega nasilja. Preseneča me, da so se celo organizacije, ki se zavzemajo za zaščito žrtev nasilja, postavile v bran ravnatelju in niso opazile, da bi osebje v šoli moralo pravi čas zaznati in ustaviti nasilje.


SEO 33 notifications

Dodaj odgovor