Ne uporabljajte Boom efekta

Bila sem še otrok, ko sem se prvič srečala z neverjetnimi praški in spreji, ki imajo čudežno moč. Pantakan je mama posula po postelji, res je smrdelo, vendar je tudi takoj pobilo vse bolhe. Iz Lindana je naredila škropivo in že ni bilo več koloradskih hroščev na krompirju. Kasneje se je pojavil prašek Tuberite. Oče ga je posul po krompirju v kleti, da je neskaljen dočakal pomlad. Muh smo se znebili tako, da smo posprejali z Nuvanom. Takrat smo na kemikalije gledali kot na nekaj naprednega, nekaj koristnega. Nismo vedeli, da so strup, ki škoduje tudi nam. Danes se DDT, ki je bil sestavina pantakana in lindana ne sme uporabljati.

V majhnih količinah in enkratni uporabi se ne bo zgodilo nič. To so verjetno imele v mislih oblasti, ko so sprejeli predpis, da lahko herbicid glifosat kupimo v majhnih količinah brez kakršnega koli znanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Veliki kmetijski obrati verjetno že zaradi stroška uporabijo najmanjšo možno količino strupov, ki so učinkoviti. Doma pa ljudje za vsak slučaj dajo malo več, da bo zagotovo “prijelo”. Doma pridelana zelenjava ni bistveno cenejša od tiste v trgovini. Bistvena razlika pa je v kvaliteti. Če imamo doma svoj vrtiček si lahko pridelamo zdravo zelenjavo in lepo cvetje brez uporabe kemikalij. Gnojimo s kompostom, za zdravje rastlin pa se lahko skrbi na naraven način. Če bi kemikalije bile ključne za pridelavo zelenjave, človeštvo ne bi preživelo do takrat, ko so izdelali prvi herbicid in insekticid.

Žalostna sem, ko ljudje nimajo niti toliko časa, da bi ročno z grebljico odstranili plevel med grobovi. Pogosto vidim rumenkaste kristalčke posute okoli grobov. Morali bi se zavedati, da se strupi kopičijo tako v okolju kot v naših telesih. Nekoč nismo vedeli, da DDT škoduje tudi nam, danes vemo in ni opravičila, da to ignoriramo.

Nedopustno se mi zdi ravnanje tako gospodarskih kot negospodarskih firm, ko v težnji po zmanjševanju števila zaposlenih in nižjih stroških pozabljajo na zdravje. Kjer se uporabljajo herbicidi npr. na železnici, ob cestah, v novih gozdnih nasadih, so nekoč ročno poskrbeli za plevel in travo. Škropijo dvorišča in parkirišča ter ne razmišljajo o škodi za zdravje. Če bi se odpovedali uporabi herbicidov, bi morda bilo kakšno delovno mesto ali vsaj občasno delo več.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor