Kako se izogniti nepotrebnim nakupom

130.000 ton hrane zavržemo vsako leto v Sloveniji – 64 kg na prebivalca. Takšni so pač neosebni statistični podatki. Dobro je, če pogledamo, kako sami ravnamo s hrano.

Vsak bo rekel”Normalno, da vržem proč, če je pokvarjeno”. Drži. Vendar pa se vprašajmo, zakaj kupujemo toliko, da ne uspemo porabiti. Najbrž se bojimo biti lačni.

Starejši se morda spomnete, da je Kolinska prodajala NNNP pakete, v katerih je bila hrana za nujne primere, za izredne razmere. Dobro bi bilo, da bi imeli v svoji shrambi podobno zalogo živil z daljšim rokom trajanja.

Nujni pogoj je urejena in pregledna shramba. Najmanj enkrat mesečno pregledamo datume uporabnosti živil in starejše, s krajšim rokom uporabe damo naprej na polici. Enako pregledamo hladilnik, le da je pri hladilniku potrebno to opraviti tedensko, saj imajo jogurti in ostalo krajše roke trajanja. Glede roka uporabe je splošno znano, da živila, na katerih piše “porabiti do”, moramo res porabiti do tega datuma. Pri tistih, kjer pa je “uporabno najmanj do”, pa je živilo navadno še čisto dobro tudi po navedenem datumu. Pri jajcih in mlečnih izdelkih se spomnim mojega otroštva, ko smo dobivali mleko pri kmetu, jajca sp so znesle naše kokoši. Na nobeni jajčki ni bilo datuma, pa niti hladilnika nismo imeli. Mama jih je imela shranjene s “špajzu” v pločevinasti škatli od UNRA masla. Pred uporabo je vsako posebej strla v skodelico. Če se rumenjak ni razlil in in ni imelo slabega vonja, je bilo dobro. Podobno je bilo z mlekom, kislim mlekom, smetano. Ni bilo datuma, zato pa smo se zanesli na svoje čute in presojo, ali je živilo dobro.

Torej bo manj zavržene hrane, če se ne bomo bali, da bomo lačni, ker bomo vedno imeli s shrambi prepečenec, kakšne Albert kekse, škatlo mleka v prahu ali trajno mleko. Tudi če sicer nismo navdušeni nad konzervami, je dobro imeti na zalogi kakšno mesno konzervo, ribe, omako za testenine. Konzerve imajo zelo dolg rok uporabe in zaloge ni potrebno tako pogosto obnavljati.

Ni potrebno opozoriti, da bomo to hrano porabili pred potekom roka uporabe in jo nadomestili s svežo.

Splača se vložiti napor v vsaj enomesečno spremljanje porabe živil. Vsak dan si je potrebno zapisati, koliko česa smo porabili. Tako dobimo orientacijo za mesečni nakup.

Če poznamo potrebe svojega gospodinjstva in imamo urejeno in pregledno shrambo, lahko sledimo akcijskim popustom. V nasprotnem primeru tvegamo, da bomo kupili več, ker je ceneje, vendar se nam bo v shrambi izgubilo in bomo morali pokvarjeno zavreči.

Ne nazadnje k urejenemu preudarnemu gospodinjstvu spada nakupovanje z listkom. Nekoč smo šli v trgovino peš s cekarjem ali mrežo v roki. Prodajalki za pultom smo povedali, kaj potrebujemo. Sodobne samopostrežnice so zelo prebrisano zasnovane – če hočete kupiti samo žemljo, morate prehoditi celo trgovino in boste spotoma videli vrsto mikavnih stvari, na koncu pa še pri blagajni vabijo sladkarije. Mimogrede brez razmišljanja kupimo več, kot pa smo nameravali in hoteli. zato pa je pomembno, da imamo seznam, kaj bomo kupili in se ga držimo.

Ne pozabimo, da je zavržena hrana metanje denarja skozi okno.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor