Nekoč krma prašičem, danes varovalno živilo

V času mojega otroštva smo imeli dve njivi – na eni smo posadili krompir in okoli nje fižol preklar, na drugi njivi pa koruzo in nekaj buč na robu. V jeseni smo pospravili pridelke. Iz buč smo pobrali semena, jih oprali in posušili. Pozimi smo te semenke grizljali kot priboljšek in za preventivo proti glistam. Z bučami smo se otroci igrali in jih potem dali sosedu za krmo prašičem. Nihče ni pomislil, da bi pri bučah lahko bilo še kaj več užitnega kot semena.

Ne samo, da so cele užitne, imajo tudi vitamine in druge zaščitne snovi, ki lahko pomagajo varovati pred rakom. Danes so buče na voljo v čudoviti raznolikosti barv in okusov.  Najpogostejše sorte, ki jih zasledimo v supermarketih, so hokaido, butternut, in hubbard.

Zimske buče so bogate s karotenoidi , vključno z beta karotenom in alfa-karotenom.  Ti karotenoidi lahko delujejo kot antioksidanti. V telesu se pretvorijo v vitamin A, ki je pomemben za delovanje imunskega sistema in ohranjanje zdravih celic med drugim.

Pomembni snovi sta še lutein in zeaksantin.  Ti rumeni pigmentirani karotenoidi pomagajo varovati zdravje oči s filtriranjem visoko energijskih ultravijoličnih žarkov, ki lahko poškodujejo očesno lečo in mrežnico. Tu delujejo kot  antioksidanti.

Zrele buče, ki so zrasle na domačem vrtu, še nekaj časa hranimo v kleti. Pripravljamo jih lahko surove v solatah. Ker nimajo izrazitega okusa, jih lahko pripravljamo v slanih ali sladkih jedeh in uživamo v nizkokalorični hrani.

Na strani American Institute fir Cancer Research najdemo poleg drugega tudi podatek, da skodelica buče butternut vsebuje samo 68 kilokalorij ter je odličen vir vitamina A in C ter dober vir prehranskih vlaknin.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor