Nič več polžev na vrtu

Polži so res prava nadlega. Bilo je davnega leta 1990 v Tuheljskih toplicah. S hčerko sva prispeli tik po dežju in česa podobnega še nikoli nisva videli – pa ne lepote toplic, pač pa množice polžev. Rdečerjavi polži podobni našim gozdnim lazarjem so bili vsepovsod. Prav paziti sva morali, da nisva stopili nanje. Takrat sem si mislila, da je to pač posebnost teh toplic in niti pomislila nisem, da bi tile ogabni in nadležni polži lahko bili tudi pri nas.

Pred par leti so tudi pri nas lezli vsepovsod, lani jih je bilo manj. Zima, ki je pravkar minila, je prizanesla živalim in tako lahko pričakujemo, da bo letošnje leto spet bogato s polži, razen, če jih bo pokončala suša in sonce. Na to ne računam, saj tudi če ni dežja, zelenjava na vrtu potrebuje vodo. zato je najbolje, da ne čakam, da ta rjava in črna nadlega zraste, pač pa se lotim že kar malih, ki tudi že pridno pospravljajo mlade rastlinice.

Na vrtu ne uporabljam nobenih kemikalij in strupov. Za preganjanje polžev je vrsta naravne zaščite. Po mojih izkušnjah zaščita ni bila prav učinkovita in se jih je pač potrebno znebiti. Kdor ne želi ubijati, jih lahko poskusi odgnati s tem, da gredice zavaruje z bezgovimi listi, nadlobljenimi jajčnimi luščonami ali pa s kavno usedlino ali pepelom.

Vse te napotke sem preizkusila. Ne želim ubijati, a včasih pač ne gre drugače, ker uničijo vse, celo bučke so mi pojedli. Samo paradižnik, kumare in krompir so pustili. Kako jih obvladam? Zjutraj poberem tiste, ki jih vidim in jih odnesem v gozd. Na gredice pa sem nastavila vabe in sicer sem v zemljo dala jogurtove lončke napolnjene s pivom. Polži imajo nadvse radi pivo. Ne vem, ali ne prenesejo piva in jih pokonča, ali pa se utopijo. Saj je vseeno, samo da je učinkovito. Seveda vsakih par dni ponovno nastavim te pivovske pasti in po vsakem dežju.

Dodaj odgovor