Prvo obhajilo z goljufijo

Moja FB prijateljica je objavila naslednji zapis: “Ali smo res prisli tako daleč, da bomo samo gledali kako bomo nekoga “zajeb__” za nekaj € ? Mama naroči svečano obleko za obhajilo za svojo hčerko, nato mi čez dva dni piše da ji obleka (hčerki) ni vsec in zato jo bo vrnila in sebi vzela komplet,”ki ji je noro všeč” in si ga že dlje časa “ogleduje “na mojem profilu, ampak ji žal finance niso omogočale da bi si ga privoščila. Napišem: seveda ni noben problem, naj poslje obleko nazaj in bomo zamenjali. Potem pove, da je žal nekaj bolana in ne bo mogla do pošte in bo poslala v ponedeljek drug teden. Tudi s tem se strinjam. Potem pa presenečenje…pride obleka nazaj, etiketa ni vstavljena kot je bila ko sem jo poslala (oziroma je bila “zataknjena”na nek listek) poleg tega se je na tilu videl madež in od tega poslednično tudi drgnjenje tega madeža in s tem poslednično raztezanje tila. Ko povprašam mamico, vse zanika in jok in stok da ona ni taksna, da ni prevarantka in ne vem kaj vse (naj dodam, da je sploh nicesar nisem obtožila, ampak se je sama začela branit).Ker svoje obljube držim sem ji tudi takoj poslala komplet po njeni želji.No danes pa slucajno na facebooku (kar je tudi povod tega romana😂😂) vidim sliko njene hčerke pri svetem obhajilu v moji obleki, ki jo je ona vrnila. No verjetno bo sledil block z njene strani, ko to prebere ampak taksnih strank si tudi ne zelim.Se nekaj bi dodala….Res ste lep vzor vasi hcerki!!!”

Slišala sem podobne zgodbe od prodajalk. Dogaja se, da stranka kupi obleko pred silvestrovanjem in jo v začetku januarja vrne, ker si je premislila. Seveda jim zakonodaja dopušča, da si premislijo, vendat obleke ne bi smeli nositi. Tako pa gre za goljufijo. Ob tem si človek reče, so pač nemoralni, pokvarjrni, koristoljubni, nepošteni. Jaz tega ne bi mogla. Meni je neprijetno reklamirati. Če najdem na izdelku napako, ga navadno ne nesem nazaj v trgovino. Pri dragih oblekah, ki si jih ne morem privoščiti, si jih pač ne. Slabo bi se počutila v tuji obleki.

Spomnim se mojega prvega obhajila. Bila sem konec prvega razreda daljnega leta 1962. Živeli smo precej revno. Obleko sem imela staro. Dale so jo mamine prijateljice. Za prvo obhajilo je morala biti nova obleka. Mama je kupila nekakšno belo svilo in mi sama sešila oblekico. Na glavi pa sem imela venček iz belih nageljčkov. Druge deklice so bile kot princeske v dolgih oblekah in s tančicami, moja je bila skromna, vendar je bila nova.

Ob zapisu o prigoljufani novi obleki za prvo obhajilo pa se postavlja vprašanje pomena tega verskega obreda. Če se prav spomnim, se z obhajilom simbolično sprejme v sebe Kristusa potem, ko se s spovedjo in pokoro očistiš grehov. Torej je v zgoraj opisanem slučaju deklica očiščena grehov bila oblečena v materin greh.

Sprašujem se, kaj ljudem, vernikom, pomenijo obredi. Morda pa je gospa mislila, da ni s tem nič narobe, če si obleko “sposodi”. V kapitalističnem svetu je pač prav, če se znajdeš in samo neumni se ne znajdejo ter vse plačajo. Verjetno tudi grehi v kapitalizmu ali lepše rečeno v sodobni demokratični družbi niso več enaki, kot so bili v času mojega otroštva in mladosti. Res ne vem.

Spremljajte nas na FB strani Za boljše življenje

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor