S šibo ga je gnala v šolo

Dolžnost staršev je, da spravijo otroka v šolo – ali zlepa ali zgrda. Skrb za izobrazbo je uzakonjena. Saj je prav tako. Če bereš razne objave na družabnih omrežjih, se sprašuješ, kakšne izobrazbe so bili deležni mnogi aktivni uporabniki. Ampak v šolo so gotovo hodili.

Marsikdaj se spomnim na pripoved moje mame. Hiško so imeli v bregu ob poti, ki je iz Podklanca vodila čez Dobravo do Črneč. Vsako jutro so videli, kako je neka mama iz soseske spremljala s šibo v roki svojega Francija do šole. Če se je obotavljal, ga je ošvrknila s šibo. Prizor je bil, kot da žene žival na pašo, le da je tu mama opravljala svojo dolžnost – spraviti sina v šolo. Ta materin napor se je obrestoval: ni ji bilo potrebno plačati kazni, fantič pa se je izšolal in penzijo dočakal kot šef.

Ne vem, zakaj ni hotel hoditi v šolo. Morda se je bal hude učiteljice, ki je tudi udarila. Moj brat je nekoč prišel iz šole z otečenimi prsti. Seveda je starše zanimalo, kaj se mu je zgodilo. Povedal je, da ga je učiteljica z njegovo leseno peresnico. Oče se je razjezil in hotel iti v šolo, pa ga je deček lepo prosil, naj nikar ne gre do učiteljice, saj ga bo potem še bolj. Tako pač je bilo in je moralo biti. Življenje je bilo trdo in otroke je bilo potrebno dovolj zgodaj utrditi.

DANES JE TEPENJE OTROK UZAKONJENO KOT DRUŽINSKO NASILJE. Ja, danes se otroka ne sme gnati s šibo v šolo. Še vedno pa je dolžnost staršev, da ga spravijo čez prag šole. Nihče se ne vpraša, zakaj otrok noče k pouku. Dolžnost je pač dolžnost. Če ne gre drugače, je pač potrebno najeti dva krepka moška, ki bosta otroka fizično obvladala in ga zanesla do avta.

Ko sem še sama bila v tisti službi, ki je preganjala radikalne vzgojne prijeme, sem bila odločno proti tepenju. Sprašujem se, ali bi morda danes pristojne službe malo zamižale, vsaj na eno oko, če bi otroka takole s šibo spravljali v šolo. Včasih so rekli: “Šiba novo mašo poje. Šiba dela gospoda, palica pa revčka!”. Konec koncev je dolžnost staršev spraviti otroka v šolo, zakon pa ne pravi, kako.

To je malo za šalo iz obupa. Še vedno sem odločno proti tepenju tako ljudi kot živali. Čeprav sem skoraj 40 let ljudem svetovala, kako vzgajati, danes nimam več rešitev. Na srečo tudi nimam več otrok, za katere bi bila odgovorna. Še vedno pa mi ni vseeno, če ljudje in še posebej otroci trpijo.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor