Zaživel šele po ženini smrti

Razveza zakonske zveze je vedno neprijetna. Povezana je z vrsto močnih čustev in občutkov od žalosti, do ljubezni, ljubosumja, jeze, sovraštva. Dokler ni odnos prehudo porušen in če si oba želita ohraniti družino, je smiselno, da par pravočasno poišče pomoč družinskega svetovalca. V primeru razveza je prav tako smiselno delati na osebnostni rasti z vključitvijo v kakšno svetovanje, skupino za samopomoč ali pa si pomagati s prebiranjem literature za osebnostno rast.

Pred nedavnim sem zvedela za zgodbo, ob kateri se lahko samo vprašamo, zakaj se nista ločila takrat, ko sta imela še prihodnost pred seboj. Peter je bil postaven nogometaš, Mojca je bila lepotica z osnovno šolo, vendar je bila zaposlena in prijetna mladenka. Zaljubila sta se in na poti je bil dojenček. Kot odgovorna bodoča starša sta se poročila. Dobila sta sina in dobro leto kasneje še hčer in čez dve leti še eno. Zaradi službe se je družina preselila na drugi konec države in Peter ni več treniral nogometa. Rad je popil tudi kakšen kozarec preveč. Mojca je hodila na delo. Oba sta delala v različnih podjetjih, kjer so bili zaposleni moški in ženske, kar je bilo dovolj razloga za ljubosumje in tudi fizične obračune. Peter je Mojci očital, da mu je uničila življenje – bil bi vrhunski nogometaš, če ne bi bila zanosila. Vse prepire in pretepe so otroci spremljali. Bilo jih je strah, da bo ata mami kaj hudega naredil. Otroci so odrasli in se odselili. Mojca in Peter sta bila oba invalidsko upokojena. K zdravstvenim težavam je svoje doprinesel tedi slab partnerski odnos. Mojca je bila diabetik in srčna bolnica. Pri šestdesetih je nenadoma umrla. Petra je ženina smrt hudo prizedela, krajši čas je zelo žaloval. Kmalu se je vključil v neko podporno skupino, ker so ga naučili uporabljati internet. Po pol leta intenzivnega iskanja nove partnerice je spoznal Jožico, ki je zanj idealna. Sedaj živita skupaj štiri leta. Peter pravi, da tako srečen še ni bil, kot je zdaj.

Ob tej zgodbi se lahko vprašamo, zakaj se Peter in Mojca nista ločila, ali pa zakaj sta se sploh poročila. Vsa družina je živela z očetovo bolečino in krivdo, da so mu uničili življenje. Marsikdaj pari vztrajajo skupaj zaradi otrok, ker otroci potrebujejo oba starša in zaradi podobnih resnic ali bolje rečeno stereotipov. Otroci potrebujejo tudi ljubeče starše, ki živijo v harmoničnem zakonu. Če tega ni, pa je več koristi, če se pari razidejo, preden kdo umre.

Dodaj odgovor