Škodljivost in nevarnosti knjig

Pri nas doma so knjige vedno imele poseben pomen. Spomnim se časa pred televizijo, ko smo ob zimskih večerih sedeli ob peči in luščili fižol, eden izmed otrok pa je glasno bral. Mama je pripovedovala, kako je v mladosti na skrivaj brala z žepno svetilko pod odejo, marsikdaj celo noč. Ko sem pospravljala mamino zapuščino, sem našla majhno črno knjižico z naslovom “Krščanska mati” iz leta 1913 – priročnik za vzgojo, katerega se je posluževala moja stara mati. V tej knjižici avtor J. M. Seigerschmied med drugim svari pred škodljivostjo branja knjig. Zato ni čudno, da je brala na skrivaj, ker je njena mati poznala nevarnosti knjig.

Petdeset let kasneje, v mojem otroštvu so svarili pred branjem stripov, še bolj pa pred nevarnostmi televizije. Danes so stripi čisto sprejemljivi, o škodljivosti televizije se ne govori več, ker so tu nove nevarnosti sodobnega časa v obliki elektronike.

Pametni telefoni, tablice, računalniki so najhujša nevarnost naših otrok in mladine. Tako svarijo strokovnjaki in starši jim kimajo. Ti isti starši so svojim otrokom kupili te sodobne naprave. Starši, ki sprejemajo danosti sodobnega časa, dajo otroku napravo in spremljajo uporabo. Seznanijo se z družabnim omrežjem, ki ga otrok uporablja in tudi opozorijo na možne nevarnosti. Družabna omrežja so odlično komunikacijsko sredstvo ne le za dogovarjanje o zabavi pač pa tudi za dogovarjanja glede šole in učne snovi. Sodobne elektronske naprave tudi omogočajo skoraj neomejen dodtop do knjig

Škoda, da ne bom izvedela, kaj bodo rekli čez petdeset let. Verjamem pa, da bodo še vedno brali knjige.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor