Šola za vse

Idioti in imbecili ter zmerno, težje in težko duševno prizadeti so smeli biti doma ali pa v socialnem zavodu. Otroci z razvojnimi motnjami pa se šolajo.

Velik del mojega poklicnega dela je vključeval tudi naloge na področju skrbi za otroke z razvojnimi motnjami oziroma s posebnimi potrebami ter delo z odraslimi, ki so nesposobni za samostojno življenje in delo zaradi razvojne motnje. Prvo, kar mi pride na misel ob tem pisanju je leporečenje.

Najprej, tam po letu 1960 , je bila kategorizacija, otroci z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi pa so bili debili, imbecili in idioti. Potem so ti izrazi začeli zveneti slabšalno, pa so poiskali bolj prijazne, lepše. Kategorizacija je postala razvrščanje duševno in telesno prizadetih oseb. Debili so postali lažje duševno prizadeti, imbecili so zmerno duševno prizadeti, idioti pa so šli v dve skupini in sicer težje in težko duševno prizadeti. Dobrih dvajset let kasneje je tudi razvrščanje postalo grd izraz in vse te duševne in telesne prizadetosti tako neprimerne. Postopke ugotavljanja motnje in napotitve na šolanje so s področja sociale prenesli na področje šolstva.

Zdaj se uporablja lep izraz “usmerjanje otrok s posebnimi potrebami”. Strokovne komisije so pri zavodu za šolstvo in z manj člani, kot so bile prej pri centrih za socialno delo, ko so jih sestavljali zdravnik pediater, klinični psiholog, specialni pedagog, socialni delavec in zdravnik določene specialnosti glede na motnjo otroka. Vsi člani komisije so vsakega otroka, ki je bil predlagan v postopek, pregledali in se pogovorili s starši.

Hotela sem opozoriti na drugi vidik skrbi za otroke, ki so drugačni. CUDV so bili pod okriljem socialnega varstva, specialni socialni zavodi, oz. mislim, da so še vedno, zato ker je šlo za neko osnovno usposabljanje in varstvo. Skrbeli so za otroke, ki se niso sposobni šolati, ki se niso sposobni naučiti osnov branja in pisanja. Otroci z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju so se lahko vključili v zavod v Črni na Koroškem, v Dragi, z zmerno motnjo v Dobrni, težje in težko prizadeti pa v Dornavi. Starši pa so lahko svojega otroka z IQ-jem pod nivojem lažje prizadetosti obdržali doma.

Red mora biti in osnovna šola je obvezna za vse otroke. Vsi otroci imajo enake pravice in pravico do izobrazbe, ne glede na njihov potencial. Nič ne bodo več imeli doma svojih otrok s težko razvojno motnjo. Če pa že vztrajajo, jim pa bo strokovna komisija to odobrila. Strokovne komisije niso odgovorne za ta predpis, pač pa kritiziram zakonodajalca oziroma snovalca takega predpisa. Pravilnik o izobraževanju otrok s posebnimi potrebami na domu opredeljuje, da tudi otroci, ki naj bi se usposabljali v CUDV, pa so po odločbi doma, konec šolskega leta opravljajo izpite.

K pisanju tega zapisa pa me je napeljal zapis mame, ki ima otroka v dnevnem varstvu v CUDV, kjer velja za otrokove odsotnosti enak režim opravičil kot je po zakonu o osnovni šoli – za več kot pet dni mora biti zdravniško opravičilo. Dobro vemo, da otroci, ki so vključeni v CUDV nikoli ne bodo sposobni živeti samostojno niti se zaposliti na trgu dela. Staršem je že tako dovolj težko, saj imajo otroci navadno težave in posebnosti kar “v paketu”, tu jih pa birokratsko zafrkavajo z opravičili. Ampak motnje pa se lepo imenujejo, ni več idiotov in imbecilov.

Pogovarjala sem se s starši otroka s cerebralno paralizo in znižanimi intelektualnimi sposobnostmi ob njegovi polnoletnosti. Povprašala sem jih o mnenju glede usposabljanja in skrbi za invalidnega otroka. Naj povem, da so sledili vsem napotkom: pri petih letih so otroka dali v ustrezen zavod, kjer je bil deležen vključitve v program razvojnega vrtca, nato poskusna vključitev v program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in programom v istem zavodu in nato vključitev v oddelek usposabljanja. Povedala sta mi, da bi otroka obdržala doma dokler bi ga lahko dvigala in prenašala. Ko bi postal pretežek, bi ga dala v zavod, če bi prej vedela to, kar vesta sedaj. Ampak starši vedno upamo in če ne bi sledili napotkom, bi si očitali, da smo škodovali otroku.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor