Je varna hrana res varna

Združeni narodi so 7. junij razglasili za svetovni dan varne hrane. Letos se obeležuje prvič. Pri nas ga bodo obeležili s strokovnim srečanjem. Publikacija posveta je objavljena na tej povezavi.

Pozornost mi je pritegnil prispevek Petra Rasporja z naslovom Od živila do varne hrane: Vpliv razvoja. Tu je citat:

“V zadnjem stoletju se je v industriji in v obrtnih proizvodnih sistemih uveljavilo veliko novosti v predelavi živil. Metode predelave in konzerviranja hrane so tradicionalno povezane s številnimi temeljnimi rešitvami: Uporaba visokotemperaturne obdelave izdelkov, da se doseže podaljšana stabilnost ali ohranitev živilskih izdelkov. Ohladitev z namenom podaljšanje roka trajanja živila. Odstranitev ali zmanjšanje vsebnosti vode v strukturi izdelka, s čimer se doseže daljši rok uporabnosti. Spreminjanje sestave atmosfere za shranjevanje živil. Pakiranje v funkciji ohranjanja, varnosti, trgovine in informiranja v verigi preskrbe s hrano, vključno s potrošnikom.”


“Posledično so nova odkritja v fiziki, kemiji, biologiji, biotehnologiji, mikrobiologiji, informatiki in inženirskih področjih omogočila hiter razvoj številnih ne-termalnih tehnik, kot so visokotlačna obdelava (HE), impulzna električna polja (PEF) in drugih. “

Ta prispevek je spomnil, da se je dejansko zgodila revolucija pri obdelavi hrane zaradi novih znanstvenih spoznanj in tehnoloških rešitev. Podobno kot se je pračloveku spremenila prehrana z začetkom uporabe ognja, se nam spreminja sedaj. Z modernimi tehnikami se podaljša rok uporabe, prepreči se razvoj bakterij, ki bi uničile živilo. Predpostavlja se in po do sedaj znanem je vse to varno. Spomnim se prehranskega strokovnjaka Dražigosta Pokorna, ki je zagovarjal uporabo konzervansov. Utemeljeval je s tem, da so konzervansi manj škodljivi kot bi bili mikroorganizmi v živilu.

Poglejmo mleko. Pred petdesetimi leti smo ga dnevno kupovali v trgovini, kjer je bilo v steklenicah in kasneje v plastičnih vrečkah. Če je bilo od prejšnjega dneva, si ga lahko uporabil samo za kisanje. Bilo je pasterizirano. Še pred štiridesetimi leti sem s kanglico hodila h kmetu po sveže ročno pomolženo mleko. Takoj smo ga skuhali, da je bilo uporabno še naslednji dan. Danes je najkrajši rok uporabe mleka vsaj en teden, ker je obdelano s posebnimi postopki.

Podobno je s kruhom. Nekoč so peki ponoči pekli, da smo zjutraj v pekarni kupili dišeč svež kruh in žemljice. Danes so nekateri kruhi pakirani po posebni tehnologiji, da imajo daljšo uporabo, spet druge kot polizdelke pečejo kar v samopostrežnicah.

Vse te sodobne obdelave omogočajo, da se hrana ne kvari in da jo lahko prevažajo na večje razdalje. Zelo praktično. Lahko se pripravlja v velikih obratih in ni potrebno, da ima vsaka vas svojo pekarno in svojo mlekarno. Seveda pa mora biti vsa ta hrana, ki je varna pred mikrobi, ustrezno zapakirana v primerno embalažo. Tu pa se postavlja drugo vprašanje varne hrane: koliko mikroplastike sme biti v živilih. Rekla bi NIČ. Vendar so sprejeti standardi, ker je to pač realnost.

Foto: Pixabay

Dodaj odgovor